Kot kaže še ne bo ustavnih sprememb
Matjaž Merljak
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je 6. oktobra v državnem zboru razpravljala o pobudi za spremembo ustave, po kateri bi zamejci in izseljenci dobili zastopstvo v slovenskem parlamentu. Na koncu se je komisija zavzela za tesnejše sodelovanje s Slovenci zunaj njenih meja, "vključno z razmislekom o ustavnih spremembah", a brez nakazanih rešitev.
Sklep, ki ga je komisija podprla soglasno, tako ne predvideva, kaj naj bi spreminjali v ustavi. Se je pa v razpravi govorilo predvsem o dveh novih poslancih v državnem zboru - eden bi zastopal slovensko manjšino v sosednjih državah, drugi pa Slovence po svetu.
Čeprav so idejo z redkimi izjemami načeloma podprli vsi predstavniki manjšinskih in izseljenskih organizacij in društev, pa so nad njo zadržani predvsem na strani vladne koalicije. Kot je povedal državni sekretar v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih, vlada možnosti ustavnih sprememb sicer ne izključuje, a o njih niti ne razmišlja, predvsem ker je za to potrebna dvotretjinska večina.
A Franc Pukšič (SLS) je to že označil za izmikanje in napovedal podporo ustavnim spremembam tako svoje stranke in kot celotne opozicije. Prepričan je, da bi s poslancem v DZ predvsem manjšine dobile moč v razmerju do držav, v katerih živijo in ki se do njih obnašajo mačehovsko.
Nepovezani poslanec Franc Žnidaršič je v zvezi s tem menil, da dva poslanca ne bosta izboljšala položaja Slovencev zunaj meja Slovenije. Po njegovem mnenju bi jih moralo biti vsaj 20.
Franco Juri (Zares) je vendarle pozval predvsem k nadaljevanju iskanja možnosti za krepitev sodelovanja s Slovenci zunaj meja Slovenije, ne pa le k iskanju dodatnih poslanskih sedežev. Zato so v Zaresu do ustavnih sprememb zadržani, je pojasnil.
Da bi bilo bolje najprej okrepiti že obstoječe instrumente za sodelovanje države z manjšino, je menil tudi predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič. Na ta način bi verjetno prej dvignili raven odnosov med matično državo in zamejci oz. izseljenci, je prepričan vodja ene izmed krovnih organizacij Slovencev v Italiji.
Janez Rogelj iz Slovenske izseljenske matice je celo dejal, da izseljencev politika v Sloveniji pravzaprav ne zanima, ampak da je v ospredju njihovih interesov predvsem kultura, da bi ohranili slovenstvo. Volitve pa bi prinesle samo dodatne delitve znotraj slovenskih skupnosti v svetu, je prepričan Rogelj.
Toda Boris Pleskovič iz Svetovnega slovenskega kongresa je temu nasprotoval, češ da je zanimanje za politiko v Sloveniji med Slovenci v svetu še kako veliko. Ker je Slovencev zunaj meja Slovenije po njegovih besedah več kot četrt milijona, si zastopanost v slovenskem parlamentu tudi zaslužijo, je poudaril.
V razpravi se je odprlo tudi precej problemov - od tega, kdo bi imel volilno pravico, ali bi se moral kdo odreči državljanstvu države, v kateri živi, do problema, da bi o zadevah v Sloveniji odločal kdo, ki v njej pravzaprav ne živi. Na koncu sicer zanimiva razprava ni prinesla jasnih in odločnih sklepov; komisija je tako pravzaprav pozvala le k okrepitvi sodelovanja matice z zamejci, izseljenci in zdomci in k "razmisleku" o spremembah ustave.
