Slovenska duhovnost na Dunaju

| 05.10.2010, 08:00 Matjaž Merljak

Od leta 1984 na Dunaju deluje Slovenski pastoralni center. Do 1. septembra letos ga je vodil duhovnik mariborske škofije Anton Štekl, nato ga je zamenjal Branko Umek. Anton Štekl je na večeru Slovenski Dunaj nekoč, danes, jutri povedal nekaj besed o delovanju slovenske katoliške misije in današnjem utripu.

Anton Štekl je bil v duhovnika posvečen leta 1969 in leta 1988 je na prošnjo škofa Leniča šel na Dunaj. Že prej je bil pet let župnik za Slovencev v zahodnem Berlinu. Njegov predhodnik je pridobil cerkev Srca Jezusovega in pripadajoče prostore, ki leži v petem okraju. Ko je prišel, je bilo v župniji tudi nekaj mladih, imeli so tudi tamburaški orkester. Mladi so se poročili in počasi se odselili. Kot ugotavlja, je počasi vse skupaj ugašalo. Tehnika - televizor in računalnik - je vse bolj zasvajala ljudi .

Anton Štekl je na Dunaju deloval 22 let. V zadnjem času med tednom mašuje v nemškem jeziku, ob nedeljah je prva maša v nemškem jeziku, druga je slovenska, slovenska maša je tudi na zapovedana praznike. Občasno imajo dvojezične maše. Takrat je zagotovo tudi slovensko petje. Slovenci so ozačeni kot dobri, kulturni in pridni ljudje. Problem je čas, čas za duhovnost. To se kaže pri obisku svete maše, ker so zasvojeni s tehnologijo in posvetnostjo, ki človeka odvaja od duhovnega razmišljanja. Tudi Slovenci so se drug drugemu zelo odtujili, hočejo imeti svoj mir. Vsako tretjo nedeljo v mesecu skupaj praznujejo rojstne dneve in godove. Ko je v začetku iskal Slovence, je naletel na grenko izkušnjo, da se ljudje nočejo družiti med seboj kot Slovenci. V začetku so imeli tudi še skupno pustno zabavo, plese, silvestrovanje, trgatveno veselico, potem so se ljudje tega naveličali, ker je vse prenasičeno s prireditvami. Zdaj se družijo, tako da dvakrat na leto naredijo izlet z romanjem.

Več smo povedali v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini.