Slovenski dom Korotan
Matjaž Merljak
Ena vidnejših slovenskih ustanov na Dunaju je zagotovo dom Korotan. Leta 1966 ga je ustanovil p. Ivan Tomažič in bil do leta 1988 tudi voditelj. Na prireditvi Slovenski Dunaj nekoč, danes, jutri se je spominjal začetkov te ustanove in se pri tem opiral na številne zapise.
Za nastanek Korotana je bila odločilna njegova preteklost, in sicer njegova skrb za mladino - najprej v Španiji, nato v Rimu in nadalje na Dunaju, kamor je prišel pred 57 leti. Spoznal je nekaj študentov in priskrbel sobe zanje. Spoznal je, da bi bilo dobro imeti dom zanje, primerno hišo je bilo težko najti, zato se je odločil za zidavo. Klaretinci, skupnost, ki ji p. Tomažič pripada, mu pri tej ideji ni mogla dati zadostne podpore.
Obrnil se je tudi na Mohorjevo družbo iz Celovca. Dogovorili so se za lastništvo in pokroviteljstvo, sam pa bo skrbel za načrtovanje, financiranje, gradnjo in vodstvo. Vse je bilo pravzaprav njegovo delo, zato mu je Mohorjeva družba tudi dala spričevalo.Poleti 1966 so se gradbena dela šestnadstropne palače sredi Dunaja bližala koncu. 1. oktobra so že prišli študentje. Slovesna otvoritev je bila 15. novembra, govoril je tudi takratni zvezni kancler. Dom je bil kmalu poln tako zaradi bližine univerze kot tudi zaradi nizke cene. Naslednje leto so začeli sprejemati tudi tuje študente. Korotan je združeval tudi dunajske Slovence.
Koliko je stala gradnja – p. Tomažič je povedal, da je tudi to zabeleženo v knjigi ob 130-letnici Mohorjeve družbe. Skoraj 10 milijonov, 65 odstotkov tega je bilo posojilo dunajske občine, 12 odstotkov subvencija ministrstva za znanost ... Mohorjeva ni dala niti šilinga.
Svetovni slovenski kongres je ob prireditvi Slovenski Dunaj nekoč, danes, jutri p. Tomažiču podarila najvišje priznanje – zlati slovenski zlatnik.
Več smo povedali v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini.
