Slovenski Dunaj in znanost
Matjaž Merljak
Številne znane slovenske osebe s področja znanosti in umetnosti so živele in ustvarjale na Dunaju. Tam so pustile pomembne sledi duha, uma in izjemne ustvarjalnosti slovenskega človeka. O tem je na prireditvi Slovenski Dunaj nekoč, danes, jutri spregovoril direktor Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju, dr. Vincenc Rajšp.
Dr. Rajšp je izpostavil lanskoletni simpozij Slovenski odnosi z Dunajem skozi čas in v okviru večstranskih dejavnosti inštituta prizadevanja za vzpostavitev šole slovenskega jezika na Dunaju. Dejal je še, da so slovenski humanisti naredili Slovenski Dunaj pomemben. Slovenstvo je na Dunaju preživelo in še živi, deluje tudi še Dunajski krožek.
Kaj pa Dunaj danes? Slovenščina in Slovenci so prisotni, tri velike ustanove so: Korotan, pastoralni center in Knafljeva ustanova z znanstvenim inštitutom. Nekaj profesorjev je na univerzi. Slovenski znanstveni inštitut SZI deluje na Dunaju 10 let. To težišče na Dunaju obstaja. „Če Slovenci ne bomo Dunajčanom pokazali, kaj imamo, čakamo zastonj na druge,“ je poudaril dr. Rajšp. Zasluga SZI je tudi, da slovenščina na Dunaju še obstaja. Večer pred prireditvijo Slovenski Dunaj, včeraj, danes, jutri (ki je bila 16. junija 2010 v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa) so podelili 27 diplom udeležencem, ki so to leto šolo končali.
Dr. Rajšpa je na prireditvi izjemno razveselil dr. Silvije Černelč s Farmakološkega inštituta v Ljubljani, ki mu je izročil originalno listino dedka, Josipa Černelča, ob njegovi izvolitvi za predsednika Dunajskega krožka iz leta 1938.
Več v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini.
