Anton Levstek | (foto: ARO)
Slovenski spomeniki na Dunaju
Matjaž Merljak
Vezi med Dunajem in slovenskim prostorom so bile že dolgo nazaj izjemno tesne in globoke. Na večeru Slovenski Dunaj nekoč, danes, jutri je mag. Anton Levstek pokazal na slovenske spomenike v cesarskem mestu, ki kažejo na to povezanost. Prvi tak spomenik je Korotan.
Leta 1966 je p. Ivan Tomažič ustanovil Korotan in bil do leta 1988 tudi voditelj, on ga je prevzel leta 1990. Od začetka je bil namenjen slovenskim študentom. Sprva je bilo največ Korošcev, zdaj je več Slovencev. Celovec je namreč dobil svojo univerzo, ki je prej ni imel. Korotan je popolna last Republike Slovenije. V novi podobi in krepkim slovenskim znakom bo nadaljeval svojo pot. Poslovodja dunajskega Korotana je zdaj Mitja Valič, direktor direktorata za investicije na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
Drug pomemben spomenik slovenstva je Knafljeva ustanova. Luka Knafelj je bil velik mislec, ki je mislil na slovenske študente, kljub temu, da slovenstvo še ni bilo tako formirano. Bilo je le humanistično formirano. Iz njegove zapuščine je bila leta 1676 ustanovljena Knafljeva ustanova, ki je podpirala slovenske študente s Kranjskega. Danes ustanova spet podeljuje štipendije. Leta 2000 so hišo temeljito obnovili in se ob tem tudi zadolžili. Ko bodo dolgovi poplačani, bo štipendij lahko več. V zgodovini je bilo veliko kulturnikov, ki jim je Knafljeva ustanova omogočala študij. Slovenska kulturna zgodovina se ne bi tako pisala kot se je, če ne bi bilo Knafljeve ustanove. Med tistimi, ki so dobili štipendijo so: Kopitar, Baraga, Jenko, Gaspari, Župančič ...
Mag. Anton Levstek je omenil še druge spomenike: spomenik Franca Miklošiča na dvorišču dunajske univerze, Jožefa Štefana v arkadah univerze, plošča Ivana Cankarja, Franceta Prešerna ... Ustavil se je tudi pri manj znamenitih spomenikih, eden takih je spomenik Selskim žrtvam. Spregovoril je tudi o Dunajskih dečkih. Ustanovil jih je Ljubljančan, Jurij Slatkonja in bil njihov prvi vodja. Na koncu je omenil še povezavo Jožeta Plečnika in Dunaja.
Več v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini.
