Jaka Okorn: Netradicionalno

| 29.09.2010, 07:56 Matjaž Merljak

Izseljensko društvo Slovenija v svetu vabi na odprtje slikarske razstave Jaka Okorna z naslovom Netradicionalno, ki bo v Meršolovem atriju Zavoda svetega Stanislava v petek, 1. oktobra 2010, ob 18. uri. Na ogled bo do 28. oktobra. Z avtorjem smo se že pogovarjali v našem studiu.

Rojen je leta 1937 v Domžalah, preko begunskih taborišč na Koroškem je družina leta 1949 prišla v Ameriko, po poroki se je preselil na Zahod, na obalo Tihega Oceana, v državo Oregon. Leta 1999 je naprej prišel na obisk v Slovenijo, nato je to podaljšal in se odločil, da bo nekaj let ostal. Nato je preko interneta spoznal sedanjo ženo, pred enim letom sta se preselila na Jamajko. Zdaj je razpet med Slovenijo, Jamajko in ZDA, kjer ima sinove in hčeri ter drugo sorodstvo. Kot pravi, je to kar naporno, pa tudi za denarnico nič kaj prijazno.

Slikarstvo se je porodilo že doma, preden so pobegnili. To se je nadaljevalo v taborišču. V Ameriki so njegov talent opazile šolske sestre v šoli, ki jo je obiskoval. Po srednji šoli je obiskal nekaj slikarskih tečajev. Ko je bil pri vojakih v Tennesseeju in Kentuckyju, se je tudi izpopolnjeval na tem področju. Bil je plodovit, razstavljal je samostojno in skupinsko v New Yorku. Govoril je tudi o drugih slovenskih slikarjih v New Yorku, kot so Karli Klesin (naredil je kulise za igre v slovenski dvorani, bil je tudi samouk), France Vojska, Ernest Žagar, Marija Burger, Max Iglič (njegov slike so zelo vplivale nanj), Miro Zupančič in Jože Vodlan ter France Gorše.

Tudi sam je naprej slikal domače kraje, s tem je premagoval domotožje. V šoli so bile figure, nato tihožitja, pokrajine ... Nato se je čedalje bližal ekspresionizmu, naravo uprizarja po svoje. Izražati hoče svojo čustvenost, kar se ne da opisati, naslikati. Realni svet se da posneti in zabeležiti s kamero. Kar čutiš v srcu in duši, ne moreš posneti s kamero. To poskuša izraziti na zadnjih slikah, ki jih bomo tudi videli na tej razstavi. V Sloveniji je že razstavljal v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa leta 2007, leto kasneje v Kemijskem institutu, prav tako na skupinski razstavi Izseljenskega društva Slovenija v svetu.