V Špetru se je vendarle začelo
Matjaž Merljak
V italijanskih šolah se je pouk začel šele sredi septembra in tako tudi v začasnih prostorih dvojezične šole v Špetru, kar pa je še do nedavnega viselo na nitki.
Po pregretem počitniškem poletju zaradi žalostnih sprenevedanj oblasti so starši učencev, ki obiskujejo dvojezično šolo v Špetru Slovenov, vendarle uspeli v zahtevi, da morajo ostati vsi razredi te šole v enem kraju. S kar petsto udeleženci na demonstraciji 18. julija je slovenska skupnost v Nadiških dolinah pokazala, da živijo tukaj samozavestni ni ponosni ljudje. Ob tem pa prihaja na dan nova žalostna novica, da namerava država zapreti italijansko osnovno šolo v Podbenescu, v Sovodnjah pa otroški vrtec. Slovenskega namreč v teh vaseh, razen v Špetru, ni. To pa znova kaže, kakšne so posledice italijanske politike etničnega čiščenja potom nuje izseljevanja, ker tukaj ni omogočen razvoj primerljivih gospodarskih dejavnosti kot v sosednjih krajih te dežele.
Največ ljudi se je izselilo v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni. Še leta 1954 je bilo v Sovodnjah 285 otrok, v Podbenescu pa kar 569. Zaščitni zakon za slovensko manjšino sicer omogoča neko drugo obdobje, toda šele, ko so travniki in pašniki postali gozdovi, rojstvo otrok v gorskih vasicah pa velika redkost, če te niso že popolnoma prazne.
Kljub tem razmeram, je dvojezična šola v Špetru dobila pohvale kot model, ki je v čast šolstvu cele Videmske pokrajine.
