Radi bi Vam podarili lep večer!

| 30.07.2010, 08:12 Matjaž Merljak

Folklora je ena tistih dejavnosti narodne kulture, ki je zelo zasidrana v duši emigranta. Povezuje ga z daljno domovino, mu obuja spomine in tudi mladino veže na korenine prednikov. Poleg tega za izvedbo folklornih plesov ni potrebno, da obvladajo težak slovenski jezik.

Mladi potomci Slovencev v Argentini se udejstvujejo na obeh področjih: množično obiskujejo dopolnilne šolske tečaje, obenem pa tudi gojijo folkloro. Domala v vseh središčih, ki jih imenujejo Domovi, obstaja kakšna folklorna skupina. Nekatere so stalne z rednimi tedenskimi vajami, drugod so občasne, kjer vadijo le za posamezne nastope.

Da se bolje soočijo z bistvom narodnih plesov, je od 7. do 13. julija potekal seminar pod okriljem sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti na pobudo društva Slovenija v svetu in s podporo Urada za Slovence po svetu. Vodiki so ga Tomaž Simetinger, umetniški vodja Akademske folklorne skupine France Marolt; Tanja Drašler, plesna učiteljica in strokovnjakinja za oblačilno kulturo; ter Andraž Trampuš, vodja Alpskega orkestra Akademske folklorne skupine France Marolt.

V okviru tega seminarja je bilo tudi srečanje slovenske folklore. Na argentinski državni praznik 9. julija, smo se zbrali v Našem domu v San Justu [hústu], da bi preživeli prijetne trenutke ob plesu raznih skupin, ki delujejo v naši skupnosti. Ob vhodu so nam izročili program, v katerem je bilo razvidno, da se bo predstavilo kar šest skupin. Veliki oder, nad njim slika (mojstrovina Toneta Óblaka), ob strani argentinska in slovenska zastava; mnogo okroglih miz.

Človeku je koristno, da v dobrem razpoloženju preživi prijeten večer na zabavi s plesom. Res je, da so plesalci folklornih skupin prevzeli vlogo in kar oni zaplesali, a ples je nalezljiv užitek, ki se pretaka z odra v dvorano in prepoji celoten prostor.

Na oder je stopil napovedovalec večera Gregor Modic in izrekel dobrodošlico prav vsem. Posebno je predstavil voditelje seminarja slovenskih ljudskih plesov. Skupno smo zapeli argentinsko in slovensko himno in se že pripravili na sprehod po slovenskih pokrajinah preko ljudskih plesov. Program je bil deljen na dva dela, vsak je vseboval osem točk.

Prvi so stopili na plesišče domači, in sicer ena izmed štirih skupin Mladíke. Prebili so led s plesnim prizorom meščanskih otrok, bilo jih je kar 26. Nadaljevala je skupina s Pristáve, ki je s sedmimi pari razgibano pokazala prekmúrske plese. Nato je druga skupina Mladike zaplesala ósemco - na odru je bilo 8 parov. Četrti na vrsti so bili gostje iz Rosária. Skupina Vesel slovenski duh je predstavila plese iz Rázkrižja in okolice; še a capella so zapeli!

Najmlajši člani Mladike so pokazali plesni prizor v dolgi vrsti, ki je rajala in se sprehajala po odru ob zvoku narodne glasbe. Skupina Maribor iz Carapachaya [karapačája] se je zavrtela po dolenjskem ljudskem izročilu. Prvič na odru je nato nastopila otroška folklorna skupina iz Slovenske vasi s prizorom v gorenjskih nošah. Enajst otrok je z veseljem napolnilo plesišče. Zaključek prvega dela je s primorskim plesom imela na skrbi še četrta skupina Mladike, ki jo je predstavljalo dvanajst parov.

Malo za oddih in navdih ... Odmor je imel v sebi veliko zanimivosti za razne okuse. Lahko smo zbrali med slano in sladko hrano (ričet, golaž, polpete, krofi, flancati, torte, ...). Pijača je bila tudi dobro poskrbljena. Drugi so si ogledali razstavo ročnih del in lahko na stojnicah kupili lepe spominčke. Prijetno je bilo videti koliko umetniško nadarjenih članov ima naša slovenska družina.

Drugi del programa je začelo 23 otrok Mladike s prizorom »Jaz sem muzikant«. Na oder so korajžno prihajali s harmonikami, z violinami, s kitarami in z bobni. Druga skupina Mladike je uprizorila meščanske igre otrok; fantje so se izkazali pri igri s klobuki. Enajsta točka večera je bila za folklorno skupino mladih iz Slovenske vasi, ki so poskočno zaplesali »eno po domače« v gorenjskih nošah. Ponovno je stopila na plesišče plesna skupina iz Rosária, ki se je predstavila z osmimi pari. Tokrat so živahno pokazali plese iz zgornje Savinjske doline.

Pristavska folklorna skupina nas je preko plesa popeljala v Belo krajino in se z veliko energijo zavrtela. Nato pa smo obiskali Gorenjsko s štirimi pari carapachayskega [karapačájskega] Maribora. Zadnji dve točki sta bili za Mladiko s živahnimi prekmurskimi plesi in s pastirskim prizorom. V zadnjem so dekleta imela vence, fantje pa šibe; pet junakov je zaplesalo s hoduljami.

Noč se je bližala h koncu. Vsi plesalci so se zbrali nad in pred odrom za skupni pozdrav. Videti je bilo, koliko različnih noš ima naša Slovenija. Pozna se, da se vse skupine vestno prizadevajo in namenijo veliko pozornosti oblekam in pričeskam.

Drugo srečanje folklornih skupin je s podporo omogočil Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Napovedovalec se je zahvalil voditeljem skupin, ki so pripomogli k tako lepemu večeru. Pred mikrofon je stopil Tomaž Simetinger. Povedal je, da ni spoznal samo plesalcev, ampak tudi veliko slovensko družino ter da je pozitivno presenečen nad številom nastopajočih in koliko truda je vloženega v plesih. Želel je tudi, naj se seminar ponovi, da bomo lahko še naprej doživeli take lepe večere.

Na odru se je srečanje zaključilo. Ostal je zelo lep in globok vtis o veselju, ki so ga plesalci izražali med plesom - vsi so bili sproščeni in uživali ob glasbi. To je bil eden izmed najlepših občutkov, saj niso samo plesali, ampak gojili slovensko kulturno dediščino. Najmlajši na odru so bili dokaz, da ljudsko izročilo ne bo umrlo med nami. Takšna srečanja in seminar, ki je potekal, imajo pomembno vlogo pri razvijanju folklorne dejavnosti.

 

»Radi bi Vam podarili lep večer!«, se je bralo na letakih. In res so ga! Po sedmih letih je folklorna skupina Mladika zelo narasla, številčno in v plesih. Radi nas presenetijo, ko poletijo po raznih slovenskih pokrajinah in izsrkajo iz njih plesna izročila, ki jih potem ponesejo na oder v veselje domačim in drugim.

Dobra glasba in prijetno vzdušje zagotavljata povezovanje ljudi. In to se je zgodilo na državni praznik v San Justu [hústu].