Matjaž Longar: Vtisi so še sveži

| 26.07.2010, 08:40 Matjaž Merljak

V nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini smo se 25. julija 2010 pogovarjali z generalnim konzulom Republike Slovenije v Celovcu, Matjažem Longarjem. S prvim avgustom zaključuje svoj mandat na Koroškem, v pogovoru je spregovoril o svoji poklicni poti, diplomatskem življenju in vtisih.

Matjaž Longar je v diplomatski službi že dobrih 17 let, od tega zadnje štiri leta in štiri mesece na avstrijskem Koroškem. Svoj mandat v Celovcu zaključuje in dela obračune ne samo s svojim delom, ampak tudi z ostalimi aktivnostmi. Vtisi so še sveži in se bodo o tem mandatnem delu življenja počasi skristalizirali. Kot pravi, zaenkrat še ne namerava napisati knjige o svojem bivanju v Celovcu, a tega zdaj še ne more obljubiti.

Večino svojega dela je posvetil Koroški. Z deželno politiko niso bili vedno podobnega mnenja, so pa razvili intenzivni formalni in neformalni dialog.

Med študijem na Ekonomski fakulteti je vseskozi razmišljal o možnosti delovanja v diplomaciji, vendar so bila vrata v takratni državi v to smer zaprta. Leta 1993 je začel z delom na ministrstvu za zunanje zadeve in bil svetovalec za sosednje države in za sektor Evrope in Severne Amerike. Kasneje se je šolal na Diplomatski akademiji na Dunaju, katere tradicija izhaja še iz časov monarhije. Njegovi dve pomembni postaji v tujini sta bili Rim in Berlin, kjer si je nabral diplomatskih izkušenj. Kot pravi, je bilo v Nemčiji zanimivo spremljati razvoj odnosov med dvema povojnima zaveznicama in vse nianse, kako se ena država pozicionira proti drugi. Leta 2004 se je iz Berlina vrnil v Ljubljano z dvema majhnima otrokoma, kar,

kot pravi, daje smisel človekovemu življenju in bivanju. Marca 2006 je bil imenovan za generalnega konzula RS v Celovcu, s pristojnostjo na Koroškem, Solnograškem, Tirolskem in Predarlskem.

Ob zaključku svojega mandata predstavnike narodnih skupnosti opozarja na „medsebojni dialog, medsebojno spoštovanje, ter na dejstvo, da ste na svojih mestih zaradi narodne skupnosti in njene prihodnosti.“

Od koroške deželne politike pa bi želel, da spoštuje opredelitve večplastnosti raznih identitet znotraj slovenske narodne skupnosti, ter da slovensko narodno skupnost vidi ne kot grožnjo, temveč kot obogatitev dežele Koroške, ter mogočen most sodelovanja s sosedi. Ne samo z Republiko Slovenijo, tudi z italijansko republiko, ki ravno tako živi, sicer številčno mnogo močnejša slovenska manjšina. Združena Evropa nam ponuja obilo možnosti, izkoristimo jih v prid prebivalstva v našem širšem sosedstvu. Po težkih preizkušnjah zgodovine vrnimo naši srednji Evropi njeno enkratno dušo in večplastnost prepletanja jezikov, ver, kultur, identitet.