Toliko slabih novic kot letos že dolgo ni bilo na vatikanskem pragu

| 07.07.2010, 11:53 Marta Jerebič

Prvi julijski dnevi so v Vatikanu običajno bolj sproščeni in namenjeni pripravljanju potovalk, saj se takrat vatikanski uslužbenci odpravljajo na počitnice. Letos je razpoloženje v tej najmanjši državi na svetu povsem drugačno. Papež Benedikt XVI. in njegovi ključni svetovalci se soočajo z vrsto notranjih in zunanjih konfliktov, kar pomeni, da bo letošnje poletje dolgo in vroče, namenjeno reševanju problemov in načrtovanju prihodnosti. Toliko slabih novic kot letos že dolgo ni bilo na vatikanskem pragu, dogajanje komentira ameriška katoliška agencija CNS.

Racija belgijske policije

Racija belgijske policije na sedežu bruseljske nadškofije 24. junija je povsem osupnila Vatikan, ponazarja pa, kako so škandali spolnih zlorab znižali ugled Cerkve v očeh nekaterih civilnih oblasti. Policija je belgijske škofe zadrževala 9 ur, v tem času pa zaplenila dokumente, računalnike in mobilne telefone. Vrhunec žalitve je bila oskrunitev grobov dveh kardinalov v katedrali. Pri slednjih je policija v krsti zvrtala luknji, skozi kateri je s kamero iskala skrite dokumente – ki jih seveda ni našla.

Benedikt XVI. je ostro obsodil policijsko racijo, hkrati pa je bil tudi previden, saj imajo civilne oblasti pravico in dolžnost preiskovati tudi spolne zlorabe s strani duhovnikov. Z vatikanskega vidika sta cerkvena in civilna odgovornost vzporedni, v Belgiji pa sta prišli navzkriž. Policija je zaplenila 475 dosjejev preiskovalne komisije o spolnih zlorabah, ki jo je ustanovila Cerkev. Člani komisije so zato odstopili s pojasnilom, češ, da nimajo več ustreznih pogojev za delo, saj je bila prekršena zasebnost žrtev. Nad racijo so ogorčene tudi žrtve, saj so pred cerkveno preiskovalno komisijo pričale ravno zato, ker niso želele pričati v javnosti pred civilnimi sodišči.

Ob tem se pojavlja vprašanje, zakaj so se belgijske oblasti odločile za tako racijo. Po neuradnih domnevah naj bi menile, da cerkvenim oblastem zaradi neukrepanja v preteklosti ni mogoče zaupati, da bodo v primeru spolnih zlorab delovale v interesu javnosti. Vatikanski diplomati bodo imeli zato v prihodnje veliko dela, da bodo znova vzpostavili avtonomijo škofov pri obravnavanju spolnih zlorab. Obstaja namreč bojazen, da bi tudi druge države lahko ravnale na enak način kot Belgija.

Vatikan in ameriško vrhovno sodišče

Ameriško vrhovno sodišče ni ustavilo tožbe zoper Vatikan v nekem primeru spolne zlorabe. Tožba stoji na predpostavki, da je bil duhovnik, osumljen spolnega zlorabljanja, uslužbenec Vatikana in zato naj bi bil Vatikan soodgovoren. To vprašanje bo sedaj moralo preučiti sodišče, toda že dejstvo, da se mora Vatikan zagovarjati na nekem ameriškemu sodišču, je nenavadno. V preteklosti so ameriške sodne oblasti Vatikan obravnavale kot suvereno državo, ki je uživala imuniteto pred tovrstnimi postopki.

Finančni škandal

Vatikan je medtem vpleten tudi v finančni škandal v Italiji. Neapeljski nadškof, kardinal Crescenzio Sepe, je osumljen, da naj bi med letoma 2001 in 2006, ko je bil prefekt Kongregacije za evangelizacijo narodov, nekemu ministru prodal nepremičnine v lasti kongregacije pod tržno ceno v zameno za določene ugodnosti. Kardinal Sepe je zanikal kakršnokoli nepravilno delovanje. Potem ko so se italijanski časopisi na široko razpisali in praktično kardinala Sepeja spoznali za krivega, je Sveti sedež objavil izjavo za javnost, v kateri pojasnjuje, kako se kongregacija financira in za kaj vse namenja sredstva.

Dogodki v Italiji, Belgiji in ZDA nakazujejo, da se bo morala Cerkev soočiti z novimi izzivi na področju odnosov s civilnimi oblastmi in civilnim pravom. Najbolj presenetljiva zadeva pa je bil javen spor med dvema kardinaloma.

Schoenborn vs. Sodano

Dunajski kardinal Christoph Schoenborn je maja novinarjem dejal, da je nekdanji državni tajnik kardinal Angelo Sodano preprečil preiskavo spolne zlorabe, obtožbe žrtev pa označil za 'nepomembno govoričenje'. Kardinal Schoenborn je moral svoje besede in še nekatera druga stališča 28. junija v Vatikanu pojasnjevati najprej papežu, nato pa sta se srečanju pridružila še nekdanji in sedanji državni tajnik kardinala Sodano in Bertone. Kot so po srečanju zapisali v sporočilu za javnost, sme v Cerkvi samo papež izrekati kritike na račun kardinalov.

Nenavadno je, da je Vatikan po srečanju sploh objavil sporočilo za javnost. Po mnenju nekaterih analitikov Benedikt XVI. na ta način kaže bolj neposreden in odprt pristop do reševanja problemov. V preteklosti so bila taka srečanja namreč strogo zaupna. Enako je bilo v primeru nekdanjega škofa iz nemškega mesta Augsburg Walterja Mixe, ki je aprila odstopil zaradi obtožb o zlorabah in alkoholizmu, papež pa ga je sprejel 1. julija.

Prevlada teologov nad diplomati

V že tako ali tako burnih časih je Benedikt XVI. sprožil še en vatikanski potres in postavil nove vodje na tri pomembna mesta v rimski kuriji. Med tistimi, ki zapuščajo svoj položaj, je tudi najuglednejši ekumenski vodja v zadnjem desetletju, medtem ko novi prihodi dopolnjujejo vzpon papeževih osebnih prijateljev in teoloških varovancev na ključna mesta v Vatikanu.

Kanadski kardinal Marc Ouellet bo vodil Kongregacijo za škofe, švicarski nadškof Kurt Koch bo na čelu Papeškega sveta za edinost kristjanov, italijanski nadškof Rino Fisichella pa bo vodil novoustanovljeni Papeški svet za novo evangelizacijo. Ouelleta, Kocha in Fisichello že več let vežejo posebne vezi z Benediktom XVI. Fisichella je veteran na rimskem prizorišču in je z Ratzingerjem sodeloval pri pripravi okrožnice Janeza Pavla II. z naslovom Vera in razum. Ouellet in Koch pa sta se gibala v teoloških krogih, povezanih z revijo Communio, katere soustanovitelj je bil tudi Joseph Ratzinger.

John Allen, vatikanski dopisnik za ameriški katoliški časopis National Catholic Reporter, ugotavlja, da so državno tajništvo in Kongregacijo za škofe v preteklosti tradicionalno vodili tisti, ki so prihajali iz vrst vatikanske diplomatske službe. Tako naj bi po ocenah opazovalcev ohranjali ravnotežje med cerkvenimi duhovnimi in doktrinalnimi prioritetami ter njenimi socialnimi, političnimi in humanitarnimi interesi.

Kot pravi John Allen, bi lahko rekli, da zadnja imenovanja Benedikta XVI. dopolnjujejo prevlado teologov nad diplomati. V svojem včerajšnjem članku še piše, da naj bi Kongregacija za verski nauk že čez nekaj dni objavila nekatere spremembe v cerkvenih pravilih glede obravnavanja duhovnikov, ki so spolno zlorabljali mladoletnike. Kakorkoli, papež in vatikanski uradniki to poletje glede na vse našteto verjetno ne bodo veliko počivali ...