V Avstriji Fischer, na Madžarskem krščanski demokrati
Svet Petra Stopar
Heinz Fischer po včerajšnjih volitvah ostaja avstrijski predsednik. Sodeč po izidih prvih vzporednih volitev je dobil slabih 97 odstotkov glasov. Udeležba na volitvah je bila sicer rekordno nizka, zgolj 49-odstotna. Volili so tudi na Madžarskem, kjer je na parlamentarnih volitvah zavladala krščanska demokratska stranka Fidesz.
Avstrijski volivci so očitno ocenili, da je dosedanji predsednik - starosta avstrijske socialdemokracije in človek kompromisov - dobro opravljal svoje delo. Fischer je po neuradnih končnih izidih tako dobil 78,9 odstotka glasov volivcev. Kontroverzna predsedniška kandidatka svobodnjakov Barbara Rosenkranz je dobila 15,6, Rudolf Gehring iz avstrijske Krščanske stranke pa 5,4 odstotka glasov. Pri štetju še niso upoštevani izidi volitev po pošti. Za rekordno nizko udeležbo po oceni opazovalcev ni krivo samo lepo vreme in nezanimiva predvolilna kampanja, pač pa je to tudi dokaz, da Fischer vendarle ni ljubljenec prav vseh državljanov z volilno pravico.
Zadovoljstvo in veselje nad izidom volitevpa je izrazila manjšinska govornica koroških socialdemokratov, zvezna svetnica Ana Blatnik: „ Zelo sem vesela, da so se v dvojezičnih občinah na Koroškem volivke in volivci jasno opredelili za Fischerja“, je dejala za slovensko uredništvo ORF-a. Izid na Koroškem je ocenila tudi kot poraz deželne vladne koalicije med svobodnjaško stranjo FPK in Ljudsko stranko – poziv slednje, da naj volivke in volivci volijo „belo“, pa je označila za „demokraciji sovražnega“. Uradni izidi volitev bodo v Avstriji objavljeni 10. maja.
Heinz Fischer se je rodil 9. oktobra 1938 v Gradcu v družini s socialdemokratskimi koreninami. Politično se je začel udejstvovati že kot študent prava na dunajski univerzi. Prvi stik z avstrijskim parlamentom je dobil leta 1961 kot sodelavec enega od podpredsednikov nationalrata. Kot politični sin legendarnega avstrijskega kanclerja Bruna Kreiskyega se je Fischer vzpenjal po politični lestvici in zasedal vedno bolj pomembne položaje. V koalicijski vladi pod vodstvom premiera Freda Sinowatza je bil med letoma 1983 in 1987 minister za znanost in raziskave. Avstrijci so si ga najbolj zapomnili kot predsednika parlamenta med letoma 1990 in 2002, ki si je vedno prizadeval za dosego kompromisov.
Nova madžarska vlada načrtuje reforme
V drugem krogu parlamentarnih volitev na Madžarskem pa je veliki met uspel do sedaj največji opozicijski stranki krščanskih demokratov Fidesz, ki jo vodi nekdanji premier Viktor Orban. Kot kažejo izidi po preštetju dobrih 99 odstotkov glasov, je stranka v parlamentu dobila dobri dve tretjini sedežev oziroma pet več od dvotretjinske večine. Orban izide povezuje z revolucijo na madžarskih voliščih, saj so doslej vladajoči socialisti utrpeli enega najhujših porazov. Dobili so le 59 sedežev oziroma slabo tretjino. Voditelji socialistov s predsednico Ildiko Lendval na čelu so že ponudili odstop, konec maja pa bo imela stranka kongres. Velik zasuk v desno je potrdila tudi skrajno desna stranka Jobbik, ki se je prvič prebila v parlament in se uvrstila celo na tretje mesto. Stranka, ki se bori predvsem proti Romom in uporablja protievropsko retoriko, je prejela 47 poslanskih sedežev. V parlament se je s 16 sedeži uvrstila še zelena stranka, en poslanec pa je neodvisen.
Če bo izide potrdilo tudi uradno štetje in če Fideszu dejansko uspe zbrati dvotretjinsko večino, bo imel Orban prosto pot za spremembo ustave in načrtovane reforme. V predvolilnem boju je obljubljal, da bo državo zopet popeljal v gospodarsko rast, zagotovil milijon novih delovnih mest, oklestil javno upravo in zmanjšal proračunski primanjkljaj. Po navedbah madžarske tiskovne agencije MTI Orban med drugim načrtuje reformo volilnega sistema (med drugim naj bi zmanjšal število poslancev v parlamentu) in zakona o medijih ter spremembe na področju lokalne samouprave in glede dvojnega državljanstva za Madžare, ki živijo v sosednjih državah.
