Medgeneracijsko sodelovanje
Evropski dan medgeneracijske solidarnosti
Slovenija
Pretežni del Evrope se sooča s podobnimi demografskimi značilnostmi – podaljševanje življenjske dobe in nizka rodnost. Svet za solidarno sožitje generacij zato opozarja pristojne institucije, civilno družbo in javnost na vse večji pomen medgeneracijske solidarnosti, sobivanja in sožitja.
Pristojne pa poziva, da pri svojih aktivnostih to upoštevajo. Temu je posebej namenjen evropski dan medgeneracijske solidarnosti.
Evropska unija je 29. april razglasila za dan medgeneracijske solidarnosti na pobudo evropske konference o medgeneracijski solidarnosti na Brdu pri Kranju v času slovenskega predsedovanja EU. Staranje prebivalstva se namreč dotika celotne družbe. Vlada RS je z namenom spremljanja, uresničevanja in izvajanja strategije varstva starejših do leta 2010, ustanovila tudi Svet za solidarno sožitje generacij in kakovostno staranje prebivalstva v Sloveniji.
O vprašanju potenciala starejše generacije je bilo v Ljubljani govora že ve petek na posvetu, ki ga je organiziral Inštitut Antona Trstenjaka. Predstavniki posameznih ministrstev, zavarovalnic in stroke so iskali odgovor na vprašanje, ali je potencial starejših v pravi meri vgrajen v medgeneracijsko solidarnost. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka je med drugim opozoril, da slovenski sistem medgeneracijske solidarnosti sodi med boljše, zato bi bili zelo občutljivi ob njegovem morebitnem slabšanju. So pa govorniki navajali tudi mnenja tujih strokovnjakov, da so slovenske razmere z vidika znanja zelo perspektivne, a veliko slabše z vidika uresničevanja obstoječih možnosti. Po statističnih podatkih je v Sloveniji tistih, ki menijo, da so starejši ljudje breme, 23 odstotkov, v EU-27 pa 15 odstotkov, so sporočili z državnega statističnega urada.
