Osvobodi nas!

| 23.03.2010, 15:59

Na minulo Tiho nedeljo se je v naši župniji pri vseh mašah postna pesem umaknila spokornim molitvam. Imeli smo priložnost spoznati, da beseda, zato, da se nas dotakne, ne potrebuje melodije.

Naprošen sem bil naj za uvod preberem razmislek, ki sveti na naš svet in osvetljuje sence sodobnega časa in nas, ljudi. Že ko sem prvič, sam zase, prebral razmišljanje, sem si rekel, da ga bom vnesel tudi v pričujoči komentar. Saj gre vendar za “naš” komentar in nič ne de, če ne bo v celoti “moj”. Naš je, boste slišali. Kar mislim si, da bi se mnogi strinjali in ga podpisali! Takole govori:

“Nebeški oče, danes prihajamo prihajamo predte, da bi te prosili odpuščanja in da bi iskali tvojo pomoč in smer, ki nam jo kažeš. Vemo, da tvoja Beseda govori: “Gorje njim, ki zlo imenujejo dobro!”, toda ravno to smo storili. Izgubili smo svoje duhovno ravnotežje in sprevrgli svoje vrednote.

Priznavamo, da smo razvrednotili absolutno resnico tvoje Besede in to poimenovali “pluralizem”.

Častili smo druge bogove in to poimenovali “Odprtost za druge kulture”.

Podpirali smo sprevrženost in to poimenovali “alternativa”.

Izkoriščali smo uboge in to poimenovali “loterija”.

Nagradili smo lenobo in to poimenovali “socialna skrb”.

Ubijali smo svoje nerojene otroke in to poimenovali “pravica do odločitve”.

Zanemarili smo vzgojo otrok in to poimenovali “spodbujanje samozavesti”.

Zlorabili smo moč in to poimenovali “politika”.

Poželeli smo si tujo lastnino in to poimenovali “ambicija”.

Onesnažili smo zrak z umazanostjo ter pornografijo in to poimenovali “svoboda izražanja”.

Osmešili smo starodavne vrednote prednikov in to poimenovali “razsvetljenje”.

Preišči nas, o Bog, in spoznaj naša srca, očisti nas vsakega greha in nas osvobodi.”

No, kaj pravite: bi dodali prebrani vsebini svoj podpis? Verjetno smo pri naštevanju preoblikovanj in novih poimenovanj mislili na druge. V vsakem grehu videli sočloveka. Tistega, pa tisto, njega ali njo … Ne, pisano je v prvi osebi. Prvi osebi množine. Nam vsem je bilo namenjeno in nam vsem sprašuje vest. Res zveni kot izpraševanje vesti. Ravno prav, v tednu Radijskega misijona smo, ta pa bo v petek prinesel spovedni dan.

Razmišljanje je menda za svoj nastop v ameriškem Kongresu, pripravil nek pastor. Govori se, da so vrli kongresniki, možje, ki željo po demokraciji, boljšem svetu in pravici do svobodnega izražanja, ves čas nosijo na ustih, zapuščali dvorano, ko je pastor začel naštevati na kaj vse smo pozabili in kaj smo dobili namesto potrjenih vrednot.

Besede so, kaže, univerzalne. Pred leti so veljale v ZDA, danes veljajo pri nas. Verjetno je v njih ena sama napaka. Res, da se ponavlja, a je ena sama. Avtor namreč piše v preteklem času. Razvrednotili smo Tvojo Besedo, častili smo druge bogove, podpirali smo sprevrženost, pobijali smo lastne otroke … Smo s tem morda prenehali? No, vsaj malo bolj blago zveni. A žal še kako drži tudi zapisano v sedanjiku: zanemarjamo vzgojo otrok, zlorabljamo moč, želimo si tuje lastnine, smešimo starodavne vrednote … In kljub temu se vedno znova sprašujemo kam pluje ta svet in kako je mogoče da … Tu bi lahko nadaljeval v sto različnih smeri. Kako je mogoče da …

Kako se je že končalo? … Preišči nas, o Bog, in spoznaj naša srca, očisti nas in osvobodi! Radijski misijon je lepa priložnost, da naravnamo svoj kompas in storimo, da bo pastor imel prav: preteklik je pravi za zapis o slabih rečeh! Preteklik!