Bojan Ivanc: Visoka gospodarska rast še ne pomeni, da so izzivi industrije mimo

Novice 09. 09. 2026, 18:49 Alen Salihović

Slovensko gospodarstvo je v prvem polletju raslo razmeroma hitro, vendar se številna izvozna podjetja še naprej spoprijemajo z visokimi cenami energije, rastočimi stroški dela in vse ostrejšo kitajsko konkurenco. Glavni ekonomist in vodja analitske službe Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc je v oddaji Pogovor o poudaril, da Slovenija potrebuje davčne razbremenitve, hitrejše postopke in dolgoročno razvojno politiko.

Slovenski bruto domači proizvod se je v prvem polletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani realno povečal za 4,1 odstotka. Po podatkih Statističnega urada je bila samo v drugem četrtletju rast petodstotna.

Bojan Ivanc je pojasnil, da so bile ključni generator rasti predvsem investicije. Poleg javnih naložb in večjih zasebnih gradbenih projektov sta k pospešeni aktivnosti prispevala bližanje lokalnih volitev in iztek roka za uporabo sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. »Ko se približujejo lokalne volitve, občine pospešijo določene aktivnosti. Obenem je treba sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost porabiti še letos, zato izvajalci hitijo z gradnjo,« je dejal.

Industrijska slika ostaja zelo različna

Industrijska proizvodnja je bila lani v Sloveniji šibkejša kot v povprečju Evropske unije, v letošnjem drugem četrtletju pa je prišlo do določenega preobrata. Medtem ko se je industrijska aktivnost v EU nekoliko krčila, je v Sloveniji rahlo naraščala. Rast je bila opazna predvsem pri proizvodnji strojev in opreme ter v živilski industriji. Več težav imajo pohištvena, papirna, usnjarska in deli kemične industrije. Posebej izpostavljena so podjetja, pri katerih stroški dela predstavljajo velik delež ustvarjene dodane vrednosti.

Slovenija ima sicer enega največjih deležev predelovalne industrije v bruto domačem proizvodu med državami Evropske unije. Prav zato lahko težave evropske industrije, zlasti nemške avtomobilske in kemične industrije, hitro prizadenejo tudi slovenske dobavitelje.

Stroškov dela ni vedno mogoče prenesti na kupce

Povprečna plača naj bi se letos po Ivančevih besedah zvišala za približno sedem odstotkov. Stroške podjetij dodatno povečujejo prispevek za dolgotrajno oskrbo in druge nove obveznosti delodajalcev. Slovenska podjetja so v povprečju razmeroma malo zadolžena, dobičkonosna in likvidna, zato višji stroški kratkoročno še ne pomenijo nevarnosti množičnih stečajev. Težava pa se pojavlja pri izvoznikih, ki zaradi močne mednarodne konkurence višjih stroškov ne morejo v celoti prenesti na kupce.

Drugače je pri nekaterih storitvah, ki so vezane predvsem na domači trg. Tam se višje plače in drugi stroški hitreje prenesejo v končne cene, kar dodatno spodbuja domačo inflacijo. »Pri proizvodnih podjetjih je prenos stroškov v cene precej težji. Posledica je stagnacija ali rahlo zmanjševanje industrijske proizvodnje,« je opozoril Ivanc.

Pomoč prevoznikom in kmetom je smiselna

GZS pozdravlja predlog interventnih ukrepov, s katerimi bi država avtoprevoznikom in kmetom pomagala pri nakupu goriva in pnevmatik. Ivanc je poudaril, da visoke cene dizelskega goriva močno obremenjujejo prometni sektor, kmetijstvo pa je letos prizadela izrazita suša. Obe dejavnosti sta strateško pomembni. Kmetijstvo zagotavlja večjo prehransko varnost, promet pa ima zaradi geografske lege Slovenije pomembno vlogo za celotno srednjo Evropo.

Posledice slabe letine se že kažejo pri cenah koruze in pšenice. Dražja koruza bi se lahko v začetku prihodnjega leta prelila v višje cene mesa, rast cen pšenice pa v podražitve pekovskih izdelkov. Višje cene zemeljskega plina obenem povečujejo nevarnost novih podražitev umetnih gnojil. »Razmere niso dramatične, vendar zbujajo nemir, predvsem v energetsko intenzivni industriji in kmetijstvu,« je ocenil Ivanc.

Podjetja od vlade pričakujejo predvidljivost

Gospodarska zbornica Slovenije je v programu Made in Slovenia 2035 pripravila 88 ukrepov na devetih področjih. Program predvideva 19,2 milijarde evrov novih investicij do leta 2035. Med ključnimi predlogi so davčne razbremenitve, konkurenčnejše cene energije, lažji dostop do financiranja, hitrejša digitalizacija, podpora internacionalizaciji in učinkovitejše delovanje države.

Ivanc priznava, da bi lahko nekatere davčne razbremenitve kratkoročno zmanjšale javnofinančne prihodke, zato GZS pri dražjih ukrepih predlaga postopno uveljavitev. Nižja davčna obremenitev pa bi lahko povečala gospodarsko aktivnost in davčno osnovo ter tako dolgoročno ublažila začetni izpad prihodkov. GZS je kot celoto podprla tudi interventni zakon za razvoj Slovenije, čeprav po Ivančevih besedah ostajajo odprta vprašanja glede časa in načina izvajanja posameznih ukrepov.

Brez tujih delavcev bo težko ohraniti proizvodnjo

Kljub zmanjševanju števila zaposlenih v nekaterih industrijskih dejavnostih prav predelovalna industrija še vedno občuti veliko pomanjkanje kadra. Najbolj primanjkuje izkušenih delavcev s srednjo strokovno izobrazbo. Zaradi demografskih gibanj se podjetja vse bolj opirajo na zaposlovanje tujcev. Ivanc je opozoril, da so zlasti postopki priznavanja diplom visoko izobraženih tujcev predolgi, zaradi česar Slovenija izgublja nadarjene posameznike.

Podjetja morajo tujim delavcem poleg plače pogosto zagotoviti tudi nastanitev in druge ugodnosti, saj zanje tekmujejo tudi Avstrija, Nemčija in druge evropske države. »Če teh ljudi ne bomo zaposlili mi, bodo proizvodnjo in delovna mesta prevzele druge države, ki bodo prav tako zaposlovale tujce,« je dejal Ivanc.

Nemško okrevanje bi pomagalo, toda Kitajska krepi pritisk

Nemške infrastrukturne in obrambne naložbe lahko prinesejo dodatna naročila tudi slovenskim podjetjem, vendar bi bilo za Slovenijo precej pomembnejše okrevanje nemške avtomobilske industrije. Slovenska podjetja so močno vključena v evropske dobaviteljske verige, zlasti pri proizvodnji kovinskih, plastičnih in gumijastih izdelkov.

Dodatno težavo predstavlja prihod kitajskih avtomobilskih proizvajalcev v Evropo. Čeprav na evropskih tleh odpirajo sestavljalnice, velik del sestavnih delov še vedno uvažajo iz Kitajske. Za Slovenijo pa so naročila evropskih dobaviteljev pomembnejša kot samo končno sestavljanje vozil.

Kitajska je bila za evropska podjetja dolgo predvsem vir cenovno ugodnih surovin in polizdelkov, zdaj pa postaja neposredna tekmica tudi pri končnih izdelkih, elektroniki, avtomobilih in spletni trgovini. »Pri izdelkih, pri katerih velika količina proizvodnje močno znižuje ceno, je kitajskim proizvajalcem praktično nemogoče konkurirati,« je opozoril Ivanc. Evropske države se zato vse pogosteje odločajo za carine in uvozne omejitve, da bi ohranile vsaj del lastne industrije in zmanjšale odvisnost od uvoza.

Višje obresti bi najbolj prizadele mala podjetja

Dražji energenti povečujejo inflacijske pritiske, medtem ko gospodarska rast evrskega območja ostaja razmeroma šibka. Po Ivančevih besedah finančni trgi pričakujejo dodatno zvišanje ključnih obrestnih mer Evropske centralne banke. Gospodinjstev s stanovanjskimi posojili po fiksni obrestni meri takšna odločitev ne bi neposredno prizadela. Drugače je pri podjetjih, saj so njihova posojila pogosto vezana na euribor.

Velika slovenska podjetja bi zmerno zvišanje obresti večinoma prenesla brez večjih težav, mala in srednja podjetja pa so ob višjih obrestnih merah previdnejša pri najemanju novih posojil. Posledica je lahko manj investicij.

Priložnosti v energetiki, obrambi in novih tehnologijah

Ivanc meni, da je težko napovedati, katere panoge bodo glavni slovenski zmagovalci prihodnjega desetletja. Velike priložnosti pa vidi v zahtevni elektroindustriji, povezani z energetskim prehodom. Kot primer je navedel izdelavo transformatorjev. Brez njih ni mogoče širiti elektroenergetskega omrežja, povezovati sončnih in vetrnih elektrarn ali zagotavljati energije za podatkovne centre.

Povpraševanje na tem področju bi lahko ostalo veliko najmanj desetletje. V prihodnjih treh do petih letih bodo pomembne tudi obrambne tehnologije, saj želi Evropska unija povečati proizvodne zmogljivosti na svojih tleh. Priložnosti se odpirajo še na področju robotike, umetne inteligence in brezpilotnih letalnikov.

Droni se lahko poleg vojaške uporabe uporabljajo v kmetijstvu, pri nadzoru infrastrukture in meja ter pri dostavi zdravil na težko dostopna območja. Prav slovenska podjetja že razvijajo rešitve, s katerimi v sodelovanju s humanitarnimi organizacijami zdravila dostavljajo v Afriko.

Ivanc je poudaril, da Afrika ni enoten in zgolj reven trg. Države, kot je Kenija, imajo hitro razvijajoča se urbana območja in številne poslovne priložnosti. Ker je tam podpora države pri navezovanju poslovnih stikov pomembnejša kot v Evropi, bi morala Slovenija podjetjem pomagati z gospodarskimi delegacijami in politično podporo.

Za majhna slovenska podjetja je samostojen prodor na oddaljene trge težaven. Zato potrebujejo podporo pri nastopih na sejmih, iskanju partnerjev in vključevanju v mednarodne dobaviteljske verige. Po Ivančevem prepričanju se lahko zaradi majhnosti slovenskega gospodarstva dobra poslovna priložnost pojavi skoraj kjer koli – vendar jo morajo podjetja in država pravočasno prepoznati.