Tudi sredi tega poletja se nekatere slovenske župnije poslavljajo od svojih dosedanjih dušnih pastirjev, doživljajo spremembe pastoralne ekipe, pozdravljajo nove župnike, škofije pa s premestitvami v luči pomanjkanja števila duhovnikov sledijo viziji organizacije Cerkve v naslednjem desetletju. »Če imaš ljudi rad in če veš, kdo si, potem kamorkoli greš, ti Gospod da še milosti in je to blagoslov,« o svoji premestitvi pravi msgr. dr. Jože Plut.
V Katoliški cerkvi v Sloveniji je letos premestitev več kot 150, kar je več kot lani. Od tega jih je 46 v ljubljanski nadškofiji, 40 pa v celjski škofiji. Med številnimi duhovniki, ki bodo svoje nove vloge ali župnije praviloma prevzeli s 1. avgustom, je tudi nekdanji vojaški vikar dr. Jože Plut, ki po petih letih zapušča mesto župnijskega upravitelja v Župniji Polica in ga bo odslej opravljal v Poljanah nad Škofjo Loko.
Veseli se novih izzivov, saj pravi, da morajo duhovniki, kjerkoli je potreba Cerkve, tja iti z veseljem. »Ko novi župnik pride v župnijo, sprejme vse sodelavce, ki jih ima tam – gospodarski svet, župnijski pastoralni svet, ki sta neka stalnica, ki ju na nek način izberemo oziroma ga farani predlagajo. In to smo imeli šele lani in se veselim, da bo nov župnijski svet, ki je šele začel funkcionirati, tudi v novi župniji delal z menoj. Tako, kot mislim, da bosta novi upravitelj in duhovni pomočnik, ki bosta skrbela za Polico, z veseljem delala z župnijskim svetom, ki jima ga, v narekovanju, 'zapuščam',« je povedal v pogovoru v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji na Radiu Ognjišče. Prihod novega župnika po njegovih besedah ne pomeni »nobenih strašnih sprememb«.
Velikokrat ljudje ob prihodu vprašajo: 'Kakšen je pa vaš pastoralni program?' Naš pastoralni program je zapisan v Svetem pismu – oznanjaj evangelij, vodi Božje ljudstvo in deli zakramente.
Kako se škofje odločajo o personalnih spremembah, premestitvah?
Dr. Plut, ki je tudi član personalne komisije za Nadškofijo Ljubljana, pojasnjuje: »V bistvu se mi zdi, da ima zdaj že vsaka škofija vizijo, kako bo Cerkev organizirana v naslednjih 10 letih – glede na pričakovano število novih duhovnih poklicev in seveda glede na starost duhovnikov, ker se mnogi zaradi starosti poslavljajo s tega sveta ali pa preprosto ne morejo več delovati kot župniki, ker jim je v breme. In zato v duhu te vizije že tudi razmišljamo in se razmišlja, kam postaviti katerega duhovnika, da bo vse pripravil, da bo tam – recimo temu – središčna župnija in da bodo ostale župnije pridružene. Bodo župnije ostale, večinoma, ampak bodo brez duhovnika, ker nas je malo.« Po drugi strani pa meni, da je to odličen izziv in priložnost za laike, da prevzamejo čim več del na pastoralnem področju, da bo duhovnik lahko res opravljal svoje osnovno poslanstvo.
Sicer pa so si po njegovih besedah mnogi duhovniki sami zadali cilj, da po desetih letih dela na župniji škofu sami sporočijo, da so pripravljeni iti drugam: »Mnogi duhovniki so sprejeli, si zadali za eno srčno nalogo, da bodo po 10 letih recimo šli iz župnije in so dosledni v tem in dejansko deveto leto povedo škofu: 'Drugo leto meni poteče 10 let in bi šel na novo novo župnijo'. In to delajo srčno in z veseljem, tistih 10 let dajo dejansko vse, kar lahko dajo kot osebnosti, kot duhovniki - na tisti župniji ali na tistih župnijah, saj redko kateri duhovnik ima samo še eno župnijo - na duhovnem, pastoralnem področju, na področju delitve zakramentov in mnogokrat še na drugih področjih, gradbenih in ne vem kakšnih.«
Včasih pa mora zamenjavo duhovnika spodbuditi škof. Eden od razlogov je, da morda nekoga vidi na nekem drugem mestu, ki se je pojavilo, da bi on s svojimi darovi lahko tam več naredil. »Ali pa morda je včasih tudi seveda kakšna težava v kakšni župniji, ko je pa dobro zaradi fare in zaradi župnika, da škof ordinarij zaprosi tistega župnika, da bi se morda odločil in spremenil svoje svoje področje pastoralnega dela in šel v kakšno drugo župnijo ali na kakšno drugo pastoralno delo.« Sam opaža, da že v mnogih župnijah dobršen del pastorale sloni na mlajših sodelavcih in ne več toliko na duhovnikih. Ti pa resnično opravljajo svoje poslanstvo – oznanjajo evangelij in vodijo Božje ljudstvo.
Kako dobro pa se slovenski verniki zavedajo tega in samega načina dela župnikov?
»Tradicionalni verniki ali pa ljudje, ki morda bolj poredko prihajajo k sveti maši, a se hkrati še čutijo katoličani, imajo še vedno v svoji glavi predstavo o tem, da je župnik to, kar je bil pred 50 ali 70 leti. Da je naredil vse in seveda je bil tudi odličen administrator in zraven še zgodovinar, da je preprosto nadvse pomembno to, da je stalno na voljo vernikom in da jim je pripravljen kadarkoli prisluhniti, dati ustrezna potrdila in tako dalje. Vemo pa, da se časi spreminjajo. Pri meni konkretno je biti župnijski upravitelj – do zdaj na Polici, odslej v Poljanah – samo eno od mojih poslanstev. Duhovniki prevzemamo skratka še širša dela in na Polici so to verniki lepo razumeli. Prepričan sem, da bodo tudi v Poljanah in da bodo vsak dan vsaj par ur izkoristili za to, da bodo prišli k spovedi, prejeli zakramente, bili pri sveti maši, da jim bo zagotovljena tudi ta osnovna administrativna naloga duhovnika, da bo dal kakšno potrdilo in tisto, kar je potrebno. Tudi sam imam eno tako navado, da sem, če je le možno, vsak dan vsaj eno uro pred sveto mašo v cerkvi, tudi zato, da molim in hkrati sem na razpolago vsem. Administracija je pa po maši ali pa ob kakšni drugi priliki. Skratka ta podoba in način dela duhovnikov, tudi župnikov, se menja. Nekateri župniki imajo morda sicer kakšnega pomočnika, starejšega gospoda, poleg svoje župnije pa še upravljajo tri ali štiri okoliške župnije. Skratka zagotoviti optimalno duhovno oskrbo je želja župnikov. In večina faranov tudi razume, da župnik ne more biti na voljo samo v eni od teh štirih župnij, ampak da je dejansko na voljo vsem. Počasi se krepi tudi pričakovanje nas duhovnikov, da bodo verniki razumeli, da bodo morali začeti prihajati v eno središče,« odgovarja sogovornik.
V Slovenskem društvu Hospic, v katerem je pokojna Manca Košir kot prostovoljka več let spremljala umirajoče ter žalujoče, so ob njeni smrti objavili njen zadnji zapis, s katerim se je poslovila od ...
O vprašanju samomora z medicinsko pomočjo naj bi odločali na referendumu 9. junija. SDS in NSi sta sicer v ponedeljek vložili zahtevi za ustavno presojo odlokov o omenjenem referendumu, kar bi ...
Pri Mariji Pomagaj na Brezjah je na god mučenca sv. Florijana potekalo tradicionalno, letos že jubilejno 20., romanje gasilk in gasilcev. Slovesno somaševanje je vodil mariborski nadškof Alojzij ...
V 77. letu starosti je umrla novinarka, publicistka, dolgoletna prostovoljka in ambasadorka Slovenskega društva Hospic dr. Manca Košir. Veseli smo, da si je lansko leto vzela čas za pogovor z ...
Na volilno nedeljo bomo, kot kaže, imeli tudi posvetovalne referendume, danes so že začela teči opravila, ki so za to potrebna. Ustavno sodišče ima sicer nalogo, da presodi, ali je to primerno, a ...
Rojaki na vzhodu Francije 1. maja že desetletja romajo k Mariji Pomagaj v Habsterdick. Letos je sveto mašo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki ima tudi rudarsko preteklost. V ...
