Zbrana dela škofa Strossmayerja tudi v Sloveniji
Slovenija | 03.03.2016, 10:56 Tone Gorjup
Eden najvplivnejših škofov med južnimi Slovani v dugi polovici 19. stoletja Josip Juraj Strossmayer je ob lanskem jubiljenem letu znova vstopil v zavest hrvaškega naroda. Leto pred tem smo se ga spomnili tudi Slovenci, saj je njegovo ime tesno povezano z ustanovitijo Slovenske matice, ki se že dobrih 150 let zavzema za kulturno rast slovenstva. Strossmayerjevo življenje in njegov pomen nam lahko še bolj približajo njegova zbrana dela, ki sta jih po zaslugi Voja Lukića te dni prejela ordinarija mariborske nadškofije in murskosoboške škofije.
Zbrana dela škofa Strossmayerja v štirih zveskih z naslovom »Josip Juraj Strossmayer, Sve za vjeru i za domovinu« je izdala džakovsko - osiješka nadškofija ob 200. obletnico rojstva tega hvaškega škofa, teologa in politika. Za izdajo zbirke je najbolj zaslužen upokojeni nadškof Marin Srakić, dober poznavalec škofa Strossmayerja. Zbrana dela škofa, ki je v svojem času zavzemal tudi za pravice Slovencev, sta pred dnevi dobila tudi murskosoboški škof Peter Štumpf in mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Izročil jima jih je svobodni novinar in publicist Vojo Lukić, ki si prizadeva za povezovanje med sosednjimi narodi ter za boljše poznavanje njihove kulturne zgodovine. Škof Peter Štumpf je pred leti navezal stike z džakovsko - osiješko nadškofijo in si prizadeva za dobro sodelovanje s to krajevno cerkvijo. Z njo je povezana tudi Slomškova nadškofija, saj so med „domovinsko vojno“ na Hrvaškem v prostorih mariborskega ordinariata začasno hranili dragocenosti omenjene nadškofije.
Josip Juraj Strossmayer se je rodil 4. februarja 1815 v Osijeku. Filozofijo, teologijo in pravo je študiral v Budimpešti in na Dunaju. Leta 1850 ga je papež potrdil za bosansko-sremskega škofa. V Džakovu je sezidal katedralo in ustanavljal šole. Finančno je podpiral vzgojne, kulturne, znanstvene in cerkvene ustanove. V Zagrebu je ustanovil Jugoslovansko Akademijo znanosti in umetnosti, danes Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti. Bil je prvi hrvaški narodno prebujen škof. Zavzemal se je za združitev hrvaških pokrajin in za povezovanje vseh južnih Slovanov. Na prvem vatikanskem koncilu ni podprl dogme o papeževi nezmotljivosti, obenem je zagovarjal večje pravice škofov v odnosu do papeža.
Škof Strossmayer je bil kot politik in cerkveni dostojanstvenik naklonjen tudi Slovencem. Finančno je leta 1864 podprl ustanovitev Slovenske Matice v Ljubljani in pozneje spodbujal čitalniško gibanje. Redno je prihajal na počitnice v Rogaško Slatino. Ob njegovi smrti so slovenski časopisi pisali, da je bil poleg Antona Martina Slomška, najbolj popularen škof na Slovenskem v svojem času.
