Usmiljenje ali visoki etični in moralni standardi!?

Slovenija | 08.01.2016, 16:39 Tone Gorjup

Novoletne poslanice so postale priljubljene, so pa med seboj lahko zelo različne. V tisti, ki jo je predsednik vlade namenil Slovencem, med drugim beremo: »Za nami je leto, v katerem smo pretežno pustili za seboj krizno obdobje in krenili naprej, v nadaljnji razvoj. Če vas morebiti kdo prepričuje, da temu ni tako, poglejte dejstva. Zagotovili smo politično stabilnost, utrdili javne finance, izboljšale so se nam mednarodne bonitetne ocene in imamo stabilno gospodarsko rast, ki se napoveduje tudi za naslednje leto.« In še: »V leto 2016 stopamo pripravljeni in z mnogimi načrti … Tako bomo, denimo, na področju gospodarstva še nadalje ustvarjali spodbudnejše in prijaznejše poslovno okolje. Da bo še več zaposlitev in več možnosti za višje prejemke, pokojnine in socialne pomoči.« Precej drugače se je na preteklo leto v svoji poslanici ozrl papež, ki ugotavlja: »Preteklo leto so od začetka do konca zaznamovale vojne in teroristična dejanja s tragičnimi posledicami, ugrabitve, preganjanja iz etničnih in verskih razlogov, goljufije, tako da bi lahko govorili o 'tretji svetovni vojni po koščkih'. Toda mnogi dogodki preteklih let in iztekajočega se leta me ob začetku novega leta vabijo, da obnovim spodbudo, naj ne izgubimo upanja v sposobnost človeka, da s pomočjo milosti božje premaga zlo in se ne vda v usodo ali prepusti brezbrižnosti.«

Opazite razliko? Papež Frančišek se ne boji poimenovati temnih plati minulega leta. V nadaljevanju jih natančno analizira in nakaže smeri reševanja nastalih razmer. Zatem opozori, da premika ne bo brez spreobrnjenja srca, brez širjenja kulture solidarnosti, usmiljenja in sočutja. K temu povabi vsakega posameznika, različne stanove, narode in voditelje držav. Obenem opozori na najranljivejše skupine, do katerih moramo biti še posebej odprti. Tudi predsednik vlade Miro Cerar vabi k sočutju. Takole pravi: »Ne pozabimo namreč, da na tem svetu nismo le zase. Kljub temu, da moramo seveda v prvi vrsti skrbeti za lastno zdravje in osebnostni razvoj, smo kot ljudje nenehno dolžni pomagati drugim in družbi kot celoti.« Papež za izhodišče poslanice vzame dejstvo, da Bog ni brezbrižen. Na kaj se opira Cerar? Pred prihodom na oblast se je skliceval na visoke etične in moralne standarde in tudi njegova poslanica na prvi pogled sloni na njih. Lahko bi temeljila tudi na zakonodaji, katere izvrševalec mora biti kot predsednik vlade. Zdi pa se, da je tudi to vprašljivo.

Pričakovali bi, da bi predsednik vlade v poslanici nakazal možnost rešitve tudi za konkretne težave, s katerimi se srečuje sam, s katerimi se srečujemo vsi. Prehod iz starega v novo leto res ni taka prelomnica, da bi morali pospraviti »hišo« do zadnjega kotička, prav pa je, da so stvari vsaj približno urejene. Vlada in z njo premier Cerar nista uspela doseči dogovora s policisti. Cerarjeva govorica v tej zadevi je bila daleč od tiste, s katero bi bilo mogoče najti primerno rešitev in se izogniti stavki, ki traja že tedne. Dejstvo, da v Slovenijo tudi v zimskih dneh pride vsak dan nekaj tisoč prebežnikov, bi ga moralo strezniti, da je potrebno nastale razmere razrešiti, ne pa prelagati na prihodnost. Zunanji minister je namreč diplomatom na Brdu pri Kranju dejal, da policisti na meji redno odkrivajo sirske ekstremiste. Res se je naslednji dan popravil, da so ga »napačno razumeli«, a kljub temu je nujno, da izvršna oblast čimprej najde dogovor s tistimi, ki skrbijo za varnost državljanov in države. Navsezadnje policisti zahtevajo, kar jim pripada po zakonskih določilih, a so kljub temu pripravljeni sesti za pogajalsko mizo.

Vlada je v »vojni« tudi z občinami. Dogovor o povprečninah je bil prekinjen, ko so v državnem zboru sprejemali spremembo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2016 in 2017. Cerarjev prvi finančnik Mramor je skladno s potrebami proračuna določil višino povprečnine, a to, kje bi občine na ta račun lahko prihranile, ga ne zanima več. Občine so se temu uprle; zahtevajo celo njegovo glavo. Čeprav zakon o financiranju občin določa, kolikšna mora biti povprečnina, se Cerarjeva vlada v tem primeru ne sklicuje na zakonodajo. Občine so precej popustile, vlada pa jim je vzela še malo več; brez moralnega mačka.

Kaj sploh so visoki moralni in etični standardi? Pri kadrovskih potezah Cerarjeve vlade so ti precej spremenljivi. Primerov verjetno ni treba naštevati. Ko so na ministrstvu za delo z dodatnim plačanim očetovskim dopustom razveselili preveliko število upravičencev, so hitro spremenili govorico, češ da so se »nerodno izrazili«. Pri dodatku za stalno pripravljenost na ljubljanskih fakultetah, ki je verjetno nezakonita, so ravnali »nenamerno« in v »zmoti«. Lahko bi našteli celo vrsto »zmot«, »nerodnosti«, »napačno razumljenih besed« … Zato se upravičeno vprašamo, kakšno »etiko« ima v mislih Cerar in kakšno ministri njegov vlade in kaj je za njih »moralno«? Za Lenina je bilo na primer moralno vse, kar je »v prid delavskemu razredu«. Na temeljih te morale je izkrvavelo na desetine milijonov ljudi …, tudi v Sloveniji. V imenu kakšne »morale« in »etike« nam danes vlada Cerarjeva ekipa?

Dokler nimamo odgovora, je za vse nas, tudi predsednika vlade, duh poslanice papeža Frančiška bolj gotova opora za ravnanje v letu, v katerega smo vstopili. Že po prvih stavkih nam zaželi: »Upajmo, da bomo v letu 2016 na različnih ravneh z gotovostjo in vero udejanjali pravičnost in delali za mir – dar Boga in delo ljudi. Mir je dar božji, vendar zaupan vsem ljudem, ti pa so poklicani, da ga uresničijo.«