Pregled domačih dogodkov od 15. do 22. januarja

Slovenija | 24.01.2016, 00:20 Tone Gorjup

V središču pozornosti minulih dni je prav gotovo Peter Prevc, novi svetovni prvak v smučarskih poletih in dvakratni rekorder skakalnice v avstrijskem Kulmu. Na drugo stopničko sta stopili tudi smučarska skakalka Ema Klinec in veleslalomistka Ana Drev. Še ena skakalka, Maja Vtiča, je bila nekaj dni zatem tretja. Na cerkvenem področju odmevata molitvena osmina za edinost kristjanov in mesec verskega tiska, pa tudi rešitev župnijske cerkve v Košakih, saj so uspeli poplačati terjatve. Kaj in kako z begunci, so Slovenijo učijo Avstrijci in Nemci. Čeprav se je minister Mramor na vse načine otepal odgovornosti za izplačevanje neupravičenih dodatkov, je na zadnje ponudil odstop, predsednik vlade pa ga ni sprejel. V SDS razmišljajo o ustanovitvi nacionalne garde …

Molitvena osmina za edinost kristjanov

V začetku tedna smo vstopili v molitveno osmino za edinost vseh kristjanov, ki jo bomo sklenili v ponedeljek na praznik spreobrnjenja apostola Pavla. Njen namen je približati različne krščanske tradicije, obrede in običaje med seboj, tako na bogoslužni kot tudi na pastoralni in teološki ravni. Poleg molitve, ki je bistvena sestavina osmine, je letos poudarek na krstu, saj nas ravno ta zakrament povezuje z vsemi drugimi kristjani. Na poseben način smo letos duhovno povezani z Latvijo, ki je za vodilo molitvene osmine izbrala svetopisemski stavek „Poklicani smo, da oznanjamo slavna Božja dela“. Tako kot Slovenija je tudi Latvija leta 1991 dosegla samostojnost, ko se je osvobodila sovjetske in komunistične nadvlade. Kristjani v tej deželi želijo prisluhniti besedam apostola Petra, ki nas vabi, naj oznanjamo slavna dela Boga, ki nas je poklical iz teme v svojo čudovito luč. Tajnik Slovenskega ekumenskega sveta Bogdan Dolenc se ob tem sprašuje: »Katera so velika dela, ki jih je Bog storil nam, Slovencem, kristjanom? Eno od teh je, da moremo končno mirno živeti v lastni državi. Največje božje delo pa je to, da je tudi nas poklical iz teme v svojo čudovito luč. Od srede osmega stoletja smo kristjani, člani družine evropskih krščanskih narodov. Žal pa obeh teh darov ne cenimo dovolj: ne svoje domovine, ne krščanske vere. Zato je molitev za edinost letos v znamenju hvaležnosti, da smo Božje ljudstvo, po krstu postavljeni v dostojanstvo Božjih otrok. V katoliških, pravoslavnih, evangeličanskih in drugih cerkvah po Sloveniji se že od nedelje vrstijo bogoslužna srečanja in drugi dogodki, ki poudarjajo prav to.

Mesec verskega tiska

Januar je v Sloveniji tradicionalno posvečen verskemu tisku. Da je njegov pomen velik, poudarja odgovorni urednik mesečnika Ognjišče Božo Rustja. Priznava, da ne more biti tako ažuren, kot so elektronski mediji, vendar sta lahko daljši premislek in komentiranje z določene časovne razdalje prednost. Še ena od odlik verskega tiska je po njegovih besedah alternativen pogled na svet. Odgovorni urednik tednika Družina Franci Petrič vlogo verskega tiska vidi predvsem v oblikovanju družbe ter kulture in odnosov med ljudmi. Verski tisk in tudi ostali verski mediji naše bivanje osvetljujejo z druge plati, dajejo nam tisto, česar ne dobimo v ostalih medijih, so na nek način alternativni mediji, predstavijo nam cerkven pogled na dogodke. Rustja verjame, da verske vsebine zanimajo ljudi, a opozarja, da verskemu tisku kljub temu pada naklada. Vzroki so različni, med njimi je tudi veliko število ostalih medijev, predvsem elektronskih. Petrič poudarja, da ima verski tisk zaradi močne tradicije še vedno domovinsko pravico v domovih slovenskih kristjanov. Vsi verski mediji pa so odvisni od zvestobe svojih bralcev, poslušalcev in gledalcev.

Nedokončana cerkev v Košakih, ki se je po stečaju družbe SCT večkrat znašla na dražbah, je zdaj vendarle spet povsem v rokah mariborske župnije Košaki. Kot je za naš radio potrdil župnijski upravitelj Igor Novak, jim je s pomočjo vernikov iz vse Slovenije uspelo zbrati 305 tisoč evrov, kolikor so potrebovali za odkup terjatev.

Begunska kriza

Slovenija je pred koncem tedna tako kot druge države na balkanski begunski poti - po podobnih ukrepih Avstrije – začela z izvajanjem novih omejevalnih ukrepov za begunce. Od četrtka zvečer vstop v državo dovoli le tistim, ki želijo azil v Avstriji ali Nemčiji. Kot je povedala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, omenjeni ukrep vključuje tudi strožje varovanje zunanje schengenske meje izven mejnih prehodov, torej na zeleni meji, saj lahko glede na izkušnje iz preteklosti migrante pričakujejo tudi tam. Ministrica je še pojasnila: „Ta ukrep je naravnan odvračilno in omejevalno. Tak cilj imajo tudi ukrepi, ki sta jih sprejeli Avstrija in Nemčija. Kako bo to zaživelo v praksi, pa bo pokazala praksa. Takrat se bo pokazalo, ali je ukrep omejujoč in kakšne so težave v praksi.“ O vsem tem je bila pravočasno obveščena Hrvaška in druge države na balkanski begunski poti. Tisti, ki bi želeli, kljub temu lahko zaprosijo za mednarodno zaščito v Sloveniji. Vlada pa o zgornji meji sprejemanja migrantov za zdaj še ne govori. Do premikov v politiki do migrantov prihaja potem, ko sta Nemčija in Avstrija zaostrili nadzor na mejah.

Muke po Mramorju

Afera o neprimernih dodatkih za stalno pripravljenost, ki so jo izplačevali na več fakultetah ljubljanske univerze, se je razpletala tudi v tem tednu. Z njo se med drugim ukvarjajo tudi kriminalisti. V središču pozornosti je finančni minister Dušan Mramor, ki je sprva nameraval vrniti le manjši del prejetega denarja, pa še to z obrestmi, je po razkritju podrobnosti in kritičnih odzivih tudi znotraj vladne koalicije predsedniku vlade Miru Cerarju ponudil svoj odstop. Ta se je odločil, da odstopa ne bo sprejel. Najprej zato, ker je Mramor priznal napako in se odločil, da bo denar vrnil v celoti, drugič pa zato, ker dobro dela kot finančni minister. Odzivi v političnih strankah so bili primerni sedanji razporeditvi oblasti. Precej ostro so se medtem odzvali v sindikatih. Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je za MMC med drugim dejal: »Mramor je bil naročnik tega izdelka in na laž ga je postavila njihova nekdanja pravnica. Vsak povprečen kadrovik v javnem podjetju ve, komu so namenjeni ti dodatki. In je absolutno izgubil verodostojnost, saj tisti, ki laže in krade, ne more biti tisti, ki nam bo delil kruh. Mi bomo zdaj začeli pogajanja o kolektivni pogodbi za zdravnike, je pa logično, da se čutimo v prednosti, glede na to, kakšne sogovornike bomo imeli. Pri tem mislim zlasti Mramorja in Cerarja,« je poudaril Kuštrin.

Vlada je medtem brez težav razrešila državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Janka Burgarja. To je predlagal minister Boris Koprivnikar zaradi Burgarjevih kraj iz trgovine izpred enega leta. Burgar je dejanje priznal in ga obžaloval.

Nacionalna garda

Strokovni svet SDS je pred dnevi predstavil zamisel o ustanovitvi nacionalne garde. Ta bi delovala znotraj Slovenske vojske in bi bila vpoklicana v primeru naravnih nesreč in spremenjenih varnostnih razmer. Nacionalna garda bi štela do 25 tisoč gardistov in bi nadomestila tri sedanje rezervne sestave. Predsednik sveta Aleš Hojs je pri tem predstavil dva temeljna elementa nacionalne garde: „Prvi je ta, da gre za prostovoljno vključitev v nacionalno gardo, torej gre izključno za prostovoljce. Drugi element, ki je ravno tako pomemben, pa je dejstvo, da želimo, da se v to nacionalno gardo vključujejo domoljubi.“ V SDS želijo o omenjenem predlogu odpreti širšo razpravo, najprej v državnem zboru.

Predlog ureditve položaja istospolnih skupnosti

V Koaliciji „Za otroke gre!“ so skladno z obljubo po decembrskem referendumu pripravili predlog Zakona o ureditvi položaja istospolnih partnerskih skupnosti. Predlog ni dokončen, ampak pomeni ponujeno roko dialoga in izhodišče za pogovore, da se v najkrajšem času celostno uredi položaj istospolnih skupnosti. Predlog Zakona o ureditvi položaja istospolnih partnerskih skupnosti posega v 60 zakonov in ima skupaj 119 členov. V največji meri je nastal na podlagi analize Zavoda za kulturo raznolikosti - Open in Mirovnega inštituta. Vključuje vse položaje drugačne obravnave istospolnih razmerij s pari različnega spola iz te analize razen dela, ki se nanaša na posvojitve, umetne oploditve, nadomestno materinstvo ter vlogo in pomen mame in očeta za otrokov razvoj in vzgojo. Poleg tega zakon določa okoliščine, v katerih po zakonu ne more nastati neregistrirana istospolna skupnost in sicer: med študentoma v študentskem domu ali zasebnem študentskem stanovanju v času študija ali srednje šole, v domu za ostarele ter v drugih vzgojno- in socialno-varstvenih zavodih. V teh primerih je za ugotovitev istospolnega partnerstva potrebno obojestransko soglasje ali da partnerja zvezo registrirata. Gre namreč za oblike dalj časa trajajočega bivanja, kjer praviloma skupaj bivajo osebe istega spola, zato je namen te omejitve zgolj preprečevanje zlorab iz tega naslova. Koalicija »Za otroke gre!« hkrati odpira javno razpravo, ki bo trajala do 20. februarja 2016.

Združenje občin Slovenije zahteva ustavno presojo dela zakona o izvrševanju proračunov za leti 2016 in 2017. Predsednik združenja Robert Smrdelj je poudaril, da se z nesorazmernim ukrepom sredstva jemljejo najšibkejšim občinam, izpad znaša kar 43 milijonov evrov. Prepričani so, da gre za neustaven poseg v sistem financiranja občin, s tem pa se v neenakopraven položaj postavlja prebivalce različnih občin, saj jih omenjeni ukrep prizadene v zelo neenakomernem obsegu. Združenje občin Slovenije ob vsem navedenem Ustavnemu sodišču predlaga, da ugotovi neustavnost varčevalnega ukrepa in razveljavi del Zakona o izvrševanju proračunov.

Predsednik države Borut Pahor državnemu zboru za viceguvernerja Banke Slovenije predlaga Marka Bošnjaka in Primoža Dolenca. Kot je dejal, oba izpolnjujeta pogoje za ta položaj in imata potrebne izkušnje; uživata tudi potrebno podporo poslancev. Za potrditev v državnem zboru potrebujeta 46 glasov.

Kelti s smaragdnih gora

Narodni muzej Slovenije - Metelkova gosti razstavo Kelti s smaragdnih gora italijanskega Arheološkega muzeja. Na njej je predstavljena arheološka dediščina predrimskih prebivalcev na območju predalpskega in alpskega sveta italijanskega Veneta, Karnije, Furlanije, avstrijske Koroške ter našega Posočja in Krasa od 5. do 1. st. pred Kristusom. Razstava predstavlja Kelte na tem območju v času mlajše železne dobe, ki so s svojim prihodom povzročili pretres v obstoječem redu staroselskih skupnosti. Prinesli so nov umetniški slog, novo materialno kulturo in spremenjene naselbinske vzorce. Na njej je mogoče videti arheološke najdbe grobišč, kultnih mest in svetišč. Velik del najdb prihaja z območja Furlanije, predstavljeni pa so tudi iz Socerba in Škocjana na Krasu ter z Reke pri Cerknem v Posočju. Na razstavi so tudi najdbe izpred Bizjakove hiše v Kobaridu, kjer so leta 2010 odkrili nekaj okostij konj s konjsko opremo keltskega izvora, orožjem in nakitom. Razstava Kelti s smaragdnih gora bo na ogled do 31. marca 2016.

Šport

Peter Prevc je prejšnjo soboto postal svetovni prvak v smučarskih poletih. V treh serijah je kar dvakrat popravil rekord letalnice na Kulmu v Avstriji; v prvi je skočil 243 metrov, v tretji seriji pa z 244 metri izboljšal svoj petkov rekord skakalnice in prevzel vodstvo. Ker četrte serije zaradi premočnega vetra niso izvedli, je s tem osvojil naslov svetovnega prvaka in rekorderja. Peter Prevc je ob tem dejal: „Mogoče je bilo malo čudno, ker sem v konteinerju (na vrhu zaletišča) zvedel, da sem svetovni prvak. Vesel sem, da mi je prvi skok uspel, da sem se obdržal na nogah, da sem ujel tisto razliko do Kennetha in sem res zelo zadovoljen.“ Drugi je bil Norvežan Kenneth Gangnes tretji pa Avstrijec Stefan Kraft. Zmagovalec novoletne turneje je po Robiju Kranjcu, ki je bil prvi pred štirimi leti, postal drugi Slovenec z naslovom svetovnega prvaka v poletih. Jurij Tepeš je bil deveti, Robert Kranjec 10. , Anže Lanišek pa 12. Na nedeljski ekipni tekmi so slovenski orli ostali tik pod stopničkami na četrtem mestu za svetovnimi prvaki Norvežani, podprvaki Nemci in Avstrijci na tretjem mestu.

Prejšnji konec tedna so slavile tudi Slovenke na tekmi ženskega svetovnega pokala v smučarskih skokih v japonskem Saporu. Na sobotni tekmi je na drugo stopničko stopila Ema Klinec. Pred njo je bila le domačinka Sara Takanashi. Špela Rogelj je bila deveta, Urša Bogataj 11., Maja Vtič 12., Katja Požun pa 28. Karavana se je ta konec tedna preselila v japonski Zau, kjer je spet slavila domačinka Takanashi, na tretji stopnički pa se ji je tokrat pridružila Slovenka Maja Vtič.

Med alpskimi smučarkami pa je presenetila Ana Drev, ki je na veleslalomu za svetovni pokal v avstrijskem Flachauu osvojila drugo mesto. Po nastopu je povedala: „Dolgo je trajalo, čeprav moja kariera traja že petnajst let, odkar sem nastopala v svetovnem pokalu. Kaj naj rečem, super!“ Tekmovalka iz Šmartnega ob Paki je vodila po prvi vožnji, v finalu pa je ob prihodu v cilj zaostala le za Nemko Viktorio Rebensburg, tretja je bila Italijanka Federica Brignone.

 

Slovenska reprezentanca se je po treh tekmah poslovila z evropskega rokometnega prvenstva na Poljskem. Uvodno tekmo s Švedsko je zgubila z 21:23. S Španijo je igrala neodločeno 24:24. Slovenija je z Nemčijo izgubila z 21:25 in se kot zadnja v skupini predtekmovanja poslovila z evropskega prvenstva.