Slavi KoširSlavi Košir
Matej KržišnikMatej Kržišnik
Helena KrižnikHelena Križnik

Nataša Ličen

Nataša Ličen je voditeljica na Radiu Ognjišče.

  • Dr Andrej Gosar (photo: Celjska Mohorjeva druzba)
    26.10.2015, 15:49

    Izšla je knjiga o enem najvidnejših krščanskih socialistov na Slovenskem, dr. Andreju Gosarju

    Potem ko se je v Logatcu in v prostorih SAZU pred letom dni odvijal znanstveni simpozij Dr. Andrej Gosar, Krščanstvo in socialno gibanje. Življenje, delo, pomen, na katerem je sodelovalo čez štirideset predavateljev, ki so živahno razpravljali, je zgodovinar Jure Gašparič pripravil znanstveno monografijo Dr. Andrej Gosar (1887-1970), v kateri je velik del sodelavcev s simpozija pripravil svojo razpravo. Knjigo je izdala Celjska Mohorjeva družba in jo javnosti predstavila danes. Med govorniki je bil tudi dr. Jože Ramovš, ki je ob snemanju novembrske oddaje Za sožitje, poslušalcem radia Ognjišče povzel svoje sporočilo na predstavitvi knjige o dr. Gosarju.

  • Dr. Janek Musek (photo: Nataša Ličen)
    22.10.2015, 11:11

    Družba prihodnosti bo družba vrednot, znanja in duševnega blagostanja

    V želji doseči ta cilj, je treba najprej živeti etično. »Razmislek o etičnem vedenju pa dobiva novo težo prav ob novem razumevanju zgodnjega razvoja možganov. Čedalje bolj razumljivo postaja danes, kako velikanskega pomena je pravilna, pravočasna in dobra vzgoja za prihodnjo blaginjo posameznikov, narodov in človeštva.« Ta stavek je izrekel akademik dr. Jože Trontelj pred dvema letoma, na srečanju o etiki in vrednotah v vzgoji in izobraževanju, na Brdu pri Kranju. Svoje razmišljanje pa nadaljeval: »Pravilna vzgoja je odločilna za razvoj razuma, empatije, sposobnosti za učenje, obvladovanje čustev, sprejemanje vrednot. Napake v zgodnjem otroštvu imajo lahko resne in trajne, ali vsaj težko popravljive posledice. Upoštevanje teh spoznanj lahko močno izboljša učne in vzgojne uspehe, ter prispeva k boljši in srečnejši družbi prihodnosti.«

  • Dr. Peter Raspor (photo: Nataša Ličen)
    20.10.2015, 12:12

    Mediteranska prehrana je v bistvu zgodba razvoja človeštva

    O prehrani se danes veliko govori. Mnogo je smernic, kako in kaj jesti, in vsaka naj bi bila edina pravilna. Ob tem pa se je treba zavedati, da se med informacije vrinejo tudi zavajajoči, nepreverjeni podatki, ki lahko naredijo več škode kot koristi. Zato previdno z nasveti, o katerih slišimo in beremo skoraj na vsakem koraku, saj se v sodobnem času to dobro prodaja. Ob letošnjem svetovnem dnevu hrane, so šestnajstega in sedemnajstega oktobra, v Izoli, na primorski Fakulteti za vede o zdravju, pripravili dvodnevno letno konferenco z naslovom »Mediteranska hrana in prehrana«. Sodelovalo je sedemindvajset strokovnjakov, med njimi več uglednih predavateljev s sredozemskih držav, ki so predstavili kulturološke, prehranske, zdravstvene ter številne druge vidike sredozemske hrane in prehrane. Nekatere poudarke je v pogovoru za naš radio razkril prof. dr. Peter Raspor.

  • V Evropskem parlamentu (photo: Nataša Ličen)
    16.10.2015, 14:27

    Ko umetnost in dobrota zadihata s polnimi pljuči

    Letošnja razstava Umetniki za Karitas je do petega novembra na ogled v prostorih Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju. Tja je pripotovala na povabilo evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, ki je razstavo povabil že drugič. Odprtje je bilo v sredo, štirinajstega oktobra, odprl jo je veleposlanik dr. Rado Genorio. Med govorniki je, v sklopu kulturnega programa, ki ga je s pesmijo obogatil Komorni zbor Grgar iz Nove Gorice, pod vodstvom Andreja Filipiča, nastopil tudi generalni sekretar Karitas Evropa Jorge Nuno Mayer.

  • 10.10.2015, 11:55

    Preveč je otrok, ki prezgodaj odnehajo, ne vztrajajo!

    Tip vzgoje, ki jo številni odrasli otrokom ponujamo danes, otrok ne pripravlja na frustracije. Ne pripravlja jih na to, da bi bili pripravljeni tudi na neuspehe, na trenutke, ko so pod obremenitvijo, ko jim ne gre in stvari niso same po sebi umevne, ampak jih je treba ponavljati, delati vaje, da bo boljši uspeh. Ker se ne znajo soočati z neuspehi, pri tem nastane pritisk, v otroku pa želja pobegniti iz situacije. In otroci dejansko pobegnejo.