Nataša Ličen
Nataša Ličen je voditeljica na Radiu Ognjišče.
Enajsti radijski misijon je bil v več pogledih presežen. V prvi vrsti gotovo zaradi osrednjih nagovorov papeškega pridigarja p. Raniera Cantalamesse. Človeka, ki s svojimi razmišljanji pretresa misel in duha v samem osrčju vesoljne Cerkve. Kako je sploh prišlo do uresničitve nagovorov tega moža v radijskem programu »majhne« a v veri velike Slovenije? To se je zgodilo, lahko rečemo, po Božji previdnosti, kot nam je zatrdil namestnik vrhovnega predstojnika bratov kapucinov, generalni vikar br. Štefan Kožuh. Pojasnil je ozadje.
Naslov članka je izvzet iz odgovora specialnega pedagoga Marka Juhanta na vprašanje o razvajanju otrok. Kdaj jim začnemo odvzemati, drugače prirojeno, željo po opravljanju vse težjih izzivov? Otroci ne iščejo lahkega, želijo vse težje, odrasli pa smo tisti, ki jih pri tem pogosto omejujemo. Primer, v šoli otrok dobi nalogo, pri vsakem predmetu, in starši morda dobrohotno rečemo, a toliko ste je dobili! Kaj si ob tem misli otrok? Morda to: »Je je pa očitno res veliko, če še mama pravi tako.« Pa smo tam. Naše norme bo otrok začel poosebljati in ko bo mladostnik, mu težje naloge ne bodo več dišale, iskal bo lažje poti. Ker smo ga tako vzgojili. Se prepoznamo v tem vzorcu?
Že od začetka, ko se je ustanovil Študentski dom Janeza Gnidovca, je bila želja povezovanja z drugimi domovi. Prva olimpijada je bila tako že pred štirinajstimi leti, do danes se je že močno razrasla, saj letos nastopa že štirideset ekip. Veča se zanimanje, naraščajo športne panoge, saj imajo tokrat celo ženski nogomet. Študentje se srečujejo pri svetih mašah vsako sredo pri frančiškanih na Tromostovju, obenem se srečujejo enkrat tedensko pri telovadbi, želja po povezovanju med njimi je velika, zato tudi organizirajo tovrstne dogodke. Pridite na Olimpijado katoliških študentskih domov, v četrtek 14. aprila, ob 17. uri. Saj za pravo razpoloženje potrebujejo tudi občinstvo in navdušene navijače s tribun.
Začetki delovanja danes vodilnega semenarskega podjetja v Sloveniji in regiji segajo v leto 1906, ko se je Maks sever odločil, da se osamosvoji in se posveti semenarstvu. Seme je na začetku uvažal iz različnih evropskih dežel. Pozneje pa ga je odkupoval od domači kmetov in drugih pridelovalcev, s katerimi je sklepal tudi letne pogodbe o odkupu. Kmalu je organiziral proizvodnjo na lastnih posestvih in začela se je uspešna zgodba Semenarne Ljubljana.
Želite pridelati svojo zelenjavo, morda zelišča ali celo sadje? Slovenski perspektivni startup Horticool ima rešitev. Trije ustanovitelji, Katja Goljevšček, Jaka Verbič Miklič in Bor Hojs, želijo spodbuditi stanovanjsko vrtičkanje, zato so ustvarili aplikacijo, ki vam pomaga pri vzgoji rastlin in sadja v lastnem stanovanju. Med deset tisoč prijavljenimi je bil Horticool lansko leto izbran na eno najpomembnejših konferenc iz sveta startupov in tehnologije v Evropi, na Web Summit.