Spoštovanje ni beseda na jeziku, je osnova dobrega sodelovanja

Oddaje | 27.03.2018, 20:45 Nataša Ličen

Sodelovanje je velika noč. Sodelovanje je lahko veliko trpljenje. Toda, če ne sodelujemo, nismo v velikonočnem tednu, nismo na strani Jezusa, na strani Boga, ki je sodeloval s svobodnimi ljudmi, ampak smo na strani Pilata in tistih verskih judovskih voditeljev, ki so imeli Jezusa za krivoverca. Če sodelujemo, dosežemo vstajenje, vedno dosežemo rezultat. Sodelovanje je lahko naporno, a je nujno, če želimo, da je delo opravljeno in da se razvijamo.

Videti moramo delo, ne sebe ali druge. Pri sodelovanju je v ospredju delo.

»Ljudje v čedalje bolj sekulariziranem, torej nevernem svetu, nismo nič bolj blizu ali daleč od Boga, kot so bili ljudje v najbolj pobožnih časih baroka, romanj in tako naprej, ko so po naših gričih gradili cerkvice. Je pa danes zelo drugačen čas, tehničen in razviti svet, zlasti pa s svobodo, ki se je zavedamo in nam jo je Bog dal. Po tem, ko smo osebe, individualne, svobodne in z odgovornostjo, smo najbolj podobni Bogu. Najvišji dosežek človeškega in človekovega razvoja je, da je čimbolj svoboden in zrel, danes se ima že triletni otrok za tako zrelega in individualnega, da vse hoče sam. Sam, sam …, a drži?«

Svoboda brez ljubezni je lahko zlo.

»Pri zorenju svobode in individuuma, ko se zavemo sebe in svojih možnosti ter zmožnosti, je mnogim v razvitem svetu težko verovati. Ne morejo si zamisliti, da je še kdo poleg njih svoboden in samostojen. Zato je sožitje težko. Vsak ima velik ego, ki se zaletavajo med seboj. Kako naj bo ob tem še kaj prostora za neko Svobodo, ki je neskončna, za neko Odgovornost, ki je neskončna in za Ljubezen, ki je neskončna? Velika noč je pravzaprav skrivnost sodelovanja svobodnih ljudi, skrivnost sožitja svobodnih ljudi. Ljudje težimo k veliki svobodi. Ljubezni brez svobode in odgovornosti ni. Svoboda pa je brez odgovornosti. Odgovornost je zahtevna, svoboda ne. In, svoboda brez ljubezni je lahko zlo. Današnji svobodni svet Boga taji.«

Sodelovanje je lahko veliko trpljenje, a na koncu je vedno vstajenje, so vedno rezultati.

»Ali svobodo odvzeti in ljudi programirati?, kot slišimo govoriti nekatere, a, potem ne bodo več ljudje. Če želimo sodelovati in živeti s svobodnimi ljudmi, je treba tudi potrpeti. Če hočemo preživeti, je treba sodelovati. Tako ali drugače je treba delati. Brez dela ljudje ne preživimo. Ljudje sami ne preživimo. Zato ne delamo le zase, ampak delamo za deset, morda tudi več ljudi. Vse, kar naredimo, ni naše. Če pa si želimo prilastiti vsega, kar ustvarimo v odrasli dobi, in ne plačujemo davkov, ne socialne oskrbe, ampak vse hočemo le zase, pa smo že na drugi strani prepada. Če je prvi, da izkoriščamo delo drugih za lastno bogatenje, je drugi prepad, da hočem vse, kar ustvarimo z delom, samo zase. V teh primerih je s človeštvom konec. Od nekdaj, kar smo ljudje ljudje, skrbimo tudi za bolne in onemogle. Torej, kdor reče, vse kar bom naredil, bo moje, dela enako napako kot tisti, ki izkoriščajo druge, ki jim rečemo »tajkuni«. Če starša svojega dveletnega otroka ne uvajata v pospravljanje igrač za seboj, ta otrok tudi pri dvajsetih letih ne bo znal delati in sodelovati."

Spoštovanje je del sodelovanja

»Če človeka ne spoštujemo, ne bo sodelovanja. Kaj pomeni spoštovati? To ni beseda na jeziku. Spoštovanje pomeni, da oseba nekaj šteje. Naučiti se moramo spretnega podajanja svojih misli, idej. Treba se je veseliti dela drugih, jim pomagati, da ga lahko opravijo čim bolje, in si povedati, kar imamo v mislih in kaj želimo doseči. S spoštovanjem se vse začne, na koncu pa je skupno veselje nad uspehom. Tudi Jezus ni nikogar preganjal, pa je z vsem lepo sodeloval. Znal je navduševati, se veselil tistega, kar je bilo narejeno. To je špica sodelovanja. Veselimo se z otrokom, veselimo se z ženo, z možem in bodimo pri tem hvaležni in ponosni, da je narejenega toliko, kolikor pač je. Bodimo ponosni nad narejenim in hvaležni, tudi drugim, ki so pri tem pomagali. To je seme, iz katerega skali dobro sodelovanje. To je pravi »likof«.