Svetovni prvaki v odpiranju fizikalnih sefov
Oddaje | 29.03.2018, 18:50 Nataša Ličen
Na vprašanje, kako globoko mladi razumejo velikonočne praznike, je Peter Polc, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega in ravnatelj Gimnazije Želimlje, odgovoril: »Mladi načeloma zelo dobro razumejo temeljna sporočila naše vere. Odvisno s kom se pogovarjamo, saj imamo v gimnaziji tudi neverne dijake. Zato je situacija pri nas raznolika. Imajo pa vsi občutek za ta čas praznikov.«
Kako dijaki vstopajo v vsebino velikonočnih praznikov?
»Pomembno je, da svojo vero ne živimo samo zase, ampak da smo tudi del občestva, zato tudi mlade spodbujamo k udeležbi obredov v teh dneh. Velika noč je najvažnejši krščanski praznik in tudi v tem zelo dobro dihamo skupaj z mladimi«, je še dodal Peter Polc.
Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.
Jakob Merše, Klara Hrovat, Neža Lajevec in Neža Snoj: »Prazniki mi pomenijo veliko, predvsem post, v katerem se lahko umirim in se duhovno poglobim vase. Zaradi dveh različnih razlogov, družina in sorodniki se bolj povežemo med seboj, skupaj smo in se imamo »fajn«, po drugi strani pa je post čas, v katerem je priložnost za spoznavanje bistva naše vere. Velika noč je praznik, ki nam da vedeti, da smrt ni končna, ker jo je Jezus za nas premagal, daje upanje ter nov zagon. Kot je Jezus dejal, ljubite se med seboj, kot sem jaz ljubil vas. Zdaj je tudi naša naloga, da se imamo radi. Trudimo se rasti v svoji notranjosti, s tem, ko delamo na sebi, ko drugi opazijo spremembe na bolje, preslikujemo velikonočne praznike v vsak dan. K poglobitvi praznikov zelo pomaga tudi dogajanje v Domu in Gimnaziji, imamo možnost za spoved, tudi med poukom, pripravimo nočni križev pot na Kurešček, skratka, veliko se dogaja. Vsak posebej se mora pripraviti na Veliko noč.«
Vnovična zmaga na svetovnem tekmovanju fizikalnih sefov
Peter Polc: »Mentor, prof. Peter Šlajpaf je bil na tekmovanju v Izraelu že štirikrat, trikrat se je vrnil domov s prvim, enkrat z drugim mestom. To že nekaj pomeni, gotovo je to potrditev naših dijakov, ki v projekt vložijo res veliko dela. Po drugi strani pa je ta čas dobrodošel tudi zato, ker dijaki ne gredo samo na tekmovanje, ampak nekoliko podaljšajo obisk še za ogled Svete dežele, kjer so se pred dvema tisočletjema dogajale velike stvari. Obiščejo Jeruzalem, Galilejo, gredo do Mrtvega morja in še kam. Za takšen projekt, kot je to tekmovanje, mora biti v mladih veliko radovednosti, ne samo sprotnega znanja, ki ga dobijo pri pouka, ampak da znajo raziskovati, razmišljati, da znajo glave stakniti skupaj in ta generacija, ki je bila na tekmovanju je v tem res uspešna.«
Gre za eksotično fizikalno znanje in ekipno delo
Martin Drobnič, Urh Cotman, Jakob Merše in Gregor Osredkar: »V naši tekmovalni ekipi je bil, poleg nas, še Luka Osredkar. Tekmujemo v izdelovanju in odpiranju škatel, v katere vključimo fizikalne komponente, fizikalne uganke, ki jih moramo rešiti. Gre za iznajdljivost, čim boljše fizikalno opazovanje in inovativnost. Sami izberemo ideje, profesor nas pri tem usmerja in nam včasih pomaga. Uganka ni zrela, treba jo je dopolniti in izpiliti, da jo lahko umestimo v sef. Vsaka ekipa izdela svoj sef, odpira ga seveda druga ekipa. V našem sefu smo letos uporabili povezavo med trenjem, med zrakom in površino, pri drugi pa smo uporabili Zakon o ohranitvi vrtilne količine in z malo iznajdljivosti so lahko vdiralci rešili sef. Za odpiranje sefa imamo na voljo deset minut.«
V ozadju je globoko fizikalno znanje
Peter Šlajpah, mentor in profesor fizike: »Tekmovanje je le zaključek, pomembne so priprave, vsa ta razmišljanja in izdelava sefa. Seveda je tudi samo tekmovanje zelo zanimivo, posebej za nas, saj je Izrael eksotična dežela, letos so nam pokazali tudi vrhunske laboratorije, kar je bil poseben izziv za tiste dijake, ki razmišljajo, da bi v tej smeri nadaljevali svojo poklicno pot. Ker dijaki ne vedo, kakšen sef bodo odpirali, se pokaže njihova sposobnost hitrega razmišljanja, dobrega opazovanja, sodelovanja in podobno, v ozadju katerega pa se vendarle kaže globoko fizikalno znanje.«
Fizika in Bog
»Izjemno lepo je bilo v sveti deželi, imeli smo izjemnega vodnika. Obiskali smo kraje Jezusovega delovanja, smo pa začutili ob tem tudi napetosti med tremi religijami in vsem poznani mednarodni konflikt med Izraelci in Palestinci. Posebej zdaj v velikem tednu je dobro, ko si ob poslušanju Evangelija lahko dejansko predstavljamo, kje je Jezus hodil, kaj je dobesedno gledal pred seboj.« Na vprašanje, če se vera utrdi ob obisku krajev Jezusovega delovanja, smo dobili jasen odgovor: »To je pa odvisno od vere, ki jo prinesemo s seboj. Ni pomembno, da obiščemo Jeruzalem, da bi verovali, Jezus je vedno z nami, je tu in zdaj.«