Nataša Ličen
Nataša Ličen je voditeljica na Radiu Ognjišče.
Konec tedna bo vseslovenska razstava rož iz krep papirja na Vranskem. Omenjene papirnate rože so naše izročilo, ki ga pridno ohranjajo in razvijajo tudi na Vranskem in v Društvu rokodelcev Moravške doline. Nekdaj so omenjene rože izdelovali za vse priložnosti, spremljale so ljudi od rojstva do slovesa iz tega sveta, pri vseh praznikih in običajih. Ročna spretnost izdelovanja rož iz krep papirja je vpisana v register žive dediščine. Varujemo jo, jo učimo, predajamo naprej in bo v kratkem prišla tudi v register Unesca, sta v pogovoru za Radio Ognjišče razlagali Branka Bizjan in Martina Felicijan ter dodali, da je njihova naloga tudi premoščati predsodke pri nekaterih, da je to kič.
V oddaji »Za življenje, za danes in jutri« smo se pogovarjali s specialnim pedagogom Markom Juhantom, ki ima dolgoletne izkušnje na strokovnem področju vzgojnega dela z mladimi. Vprašanja so med pogovorom zastavljali večinoma poslušalci, začeli pa smo s komentarji g. Juhanta o poizkusih redefinicije družine, ki zahtevajo dodatna pojasnila strokovnjakov. V javnosti je veliko zavajanja in oddaljevanja od bistva, tako se ustvarja mnenje na ne pravih podlagah. V primeru pravice do posvojitev istospolnih se pogovarjamo o otroku, pravi Marko Juhant in o njegovih koristih ter pravicah in vsekakor ne o koristih manjšine odraslih ljudi. Ko gre za otroka, je nedvomno, na katero stran moramo stopiti.
Ne zmagujejo najmočnejši, pač pa tisti, ki znajo sodelovati. To je resnica, neizpodbitno dejstvo. Moč sodelovanja in čut za druge, se bosta znova dokazovala v današnji dobrodelni akciji za dijake iz socialno šibkejših družin. Časi, v katerih mnogi nimajo služb, ali so njihovi dohodki nižji, nagovarjajo k odprtosti in pomoči. Manjši dohodki v nekaterih družinah prizadenejo tudi mlade, srednješolce. So zgodbe, ko dijaki ne morejo dokončati šole, ker njihovi starši ne morejo poravnati tekočih stroškov. V namen pomagati omenjenim, da bi vsi dijaki lahko dokončali šolo, ki so si jo izbrali, vse štiri katoliške gimnazije iz Vipave, Šentvida nad Ljubljano, Maribora in Želimelj vsako leto pripravijo Dan katoliških šol, v katerem predstavijo gimnazijsko življenje in delo, obšolske dejavnosti, posamezne uspehe dijakov, njihove raznolike dejavnosti, tudi odnos s profesorji, ter vzgojno in duhovno noto, po katerem zagotovo najbolj izstopajo. V čem je dodana vrednost izobraževanja v katoliških šolah, zakaj podpreti učence, ki sami ne zmorejo pokriti stroškov šolanja, da bi tudi oni lahko uspešno končali šolo, maturirali, boste slišali v celodnevnih oglašanjih, letos iz Gimnazije Želimlje, kjer nas gosti direktor Peter Polc.
Za Dijaško oddajo, prvo v marcu, smo pripravili reportažo z duhovne obnove dijakov Višje poklicne šole na avstrijskem Koroškem, kamor so nas povabili. Srečanje je bilo v Repnjah pri Ljubljani. Prvi vtis je izkazoval sproščeno, veselo dogajanje. Polno smeha in povezanosti. Skupina dijakov je ob kitari prepevala in se predajala opoldanskemu počitku. Nekateri so čas odmora izrabili za pogovor, peščica njih pa se je prijazno odzvala povabilu k pogovoru za naš Radio.
V veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica so v soboto, 28. februarja, ob prvi obletnici smrti psihoterapevta Bogdana Žorža pripravili spominski dan, oziroma simpozij. Nastopilo je več uglednih strokovnjakov, Žorževi kolegi in sodelavci. Med njimi Tomaž Flajs, ki je spregovoril o psihoterapevtski zapuščini Bogdana Žorža, Janek Musek o pogrešani modrosti psihologije, Božo Rustja je predstavil sodelovanje Bogdana Žorža z revijo, založbo in radiem Ognjišče, Aleš Primc je spregovoril o Bogdanu Žoržu kot družbeno dejavnem strokovnjaku, Silvo Šinkovec o osebni trdnosti in prispevku Bogdana Žorža k slovenski pedagogiki, Slavko Rebec je predstavil kaj Bogdan Žorž sporoča slovenskim katehetom, Matej Kobal pa je predstavil Bogdanovo vlogo pri Karitas, kjer je bil prav tako zelo dejaven.