Nataša Ličen
Nataša Ličen je voditeljica na Radiu Ognjišče.
V januarski oddaji Za sožitje smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o možnostih, kako oblikovati lep pogovor tudi s tistimi, ki do nas niso prijazni. Tovrstno komuniciranje je lahko zelo naporno. Hitro lahko obupamo, se vdamo, prekinemo stik in podobno, kar ni najboljša pot. Kaj lahko naredimo drugače?
Slovenija je na ravni EU zaščitila tudi kranjsko klobaso, ki je že 22. slovenski proizvod, registriran pri Evropski komisiji, od tega jih enajst nosi "zaščiteno geografsko označbo", kar pomeni, da morajo biti izdelani, predelani ali pripravljeni na določenem geografskem območju, imeti pa morajo sloves, lastnosti in kakovost, ki so odraz značilnosti tega geografskega območja - na primer podnebja, vetra, tradicionalnega načina pridelave in podobno. Med ostalimi zaščitenimi proizvodi so še Kraški med, Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Nanoški sir, Kočevski gozdni med, Tolminc, Bovški sir, Piranska sol, Kraška panceta, Prleška tünka, Zgornjesavinjski želodec, Šebreljski želodec, Ptujski lük, Kraški pršut, Kraški zašink, Štajersko prekmursko bučno olje, Slovenski med, Prekmurska šunka, Belokranjska pogača, Idrijski žlikrofi in Prekmurska gibanica.
V Dijaški oddaji smo gostili predsednika Popotniškega združenja Slovenije Igorja Jurišiča. Obiskali smo ga tik po prestopu v novo leto in zato najprej pogledali v statistiko, koliko in kam mladi potujejo, ter zakaj so potovanja učilnica na prostem. Potovanje ni samo sebi namen, od takšnega imamo bore malo, pravi Igor Jurišič, smisel je spoznati druge prebivalce sveta v njihovi pristnosti, odkrivati njihove kulture, kulinariko, navade in s tem razvijati razumevanje ter spoštovanje, ki dvigujeta etiko človeštva. Za eno od vstopnih tem v letošnjih Dijaških oddajah smo pogovor o potovanjih izbrali prav zato, da bi mlade spodbudili k izbiranju prioritet, da bi zastavljenim ciljem sledili in se znali zanje čemu tudi odpovedati.
Pod taktirko oblikovalca Julijana Krapeža je v zadnjem času nastalo kar nekaj odličnih rešitev za kuhinjo. Za več svojih unikatnih del je prejel tudi nagrade. Delo oblikovalcev je v preteklih letih ostajalo v ozadju in se o njih ni pisalo na prvih straneh, čeprav so bili vedno nosilci razvoja in pomembni za tehnološki razvoj. Lansko leto ni bilo lahko, pravi oblikovalec, po izobrazbi arhitekt, Julijan Krapež, katerega uspešno delo ne cenijo samo stranke, ampak mu izkazujejo priznanje tudi stanovski kolegi. Letos se kažejo obetajoči znaki, da bomo vendarle počasi splavali iz dna, še dodaja v pogovoru, ki smo ga na radiu Ognjišče posneli za novo letošnjo rubriko dobrih rešitev, z naslovom Ni meje za dobre ideje.
Občina Kostel leži na jugovzhodu Slovenije, v njej živi okoli sedemsto prebivalcev. Kostel je zemljepisno razgibana in v etnografskem pogledu zanimiva pokrajina ob mejni reki Kolpi. Na tej krajinski ločnici se ni ustavila samo jezikovna meja med slovenskim in hrvaškim jezikom, ampak tudi politična meja med nekdanjo Kranjsko in Hrvaško. Svoj čas precej odmaknjeni kraji od matičnega središča, imajo danes prednost v svojstvenem razvoju jezika in ohranitvi bogate narečne govorice. Tako majhna občina, ki pa je vendar velika v svojem zavedanju ohranjanja dediščine, svoje drugačnosti in posebnosti. Med to sodi tudi njihovo narečje, ki ga lahko odkrivamo v pravem slovarju. O tem smo se pogovarjali v kratki rubriki Zakladi naše dediščine.