V javnosti je s področja prehrane veliko nepreverjenih informacij
Slovenija Nataša Ličen
Za rubriko »Za zdravje se je treba odločiti« smo obiskali Inštitut za nutricionistiko. Pogovarjali smo se z doc. dr. Igorjem Pravstom, ki je specializiran za področje uporabe prehranskih in zdravstvenih trditev. Sodeluje pri raziskavah v sklopu ved o živilih in prehrani, zlasti pa na področju sestave živil, stabilnosti in biološke vloge hranil. Je član nacionalnega Sveta za varno hrano ter Strokovne skupine za prehranske in zdravstvene trditve ter nova živila pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je tudi avtor številnih znanstvenih prispevkov.
Kako do preverjenih informacij o prehrani in dobrem izboru živil?
»Prehrana je zelo zanimiva, tudi za javnost in medije, in na Inštitutu za nutricionistiko, ugotavljamo, da se v medijih žal vse prepogosto pojavljajo nepreverjene informacije s tega področja. Prav zato smo že pred leti na Inštitutu organizirali posebno spletno stran, ki jo imenujemo zdrava prehrana, na kateri objavljamo le preverjene prispevke s tega področja. Portal ne ponuja oglaševanja in možnosti plačanih prispevkov, kar pomeni, da je to kredibilen vir informacij, in na njem ljudje najdejo stvari, ki jim lahko zaupajo.«
Vitamini v sadju in zelenjavi»Na tem področju smo naredili raziskavo, konec leta 2014 smo spremljali pogostnost uživanja sadja in zelenjave med odraslimi ljudmi. Pokazalo se je, kar v resnici vemo že dlje časa. Le polovica odraslih Slovencev vsak dan uživa sadje in zelenjavo, pogosteje ženske in bolj izobraženi. Rezultati so zaskrbljujoči, ker poznamo priporočilo, da naj bi vsak na dan zaužil vsaj 400 g sadja in zelenjave, več zelenjave kot sadja, temu pa ni tako. Zato javnosti želimo povedati, da je za prehrano zelo koristno, če pojemo več zelenjave. Ni samo sadje vir vitaminov in mineralov. Splošno mnenje med potrošniki je, da so agrumi najboljši vir vitamina C. Ta mit smo pred kratkim z laboratorijskimi poizkusi razbijali in pokazali, da je v zeleni, rdeči papriki kar nekajkrat več vitamina C kot v limoni. Zato želimo, da bi ljudje pogosteje segli po zelenjavi.«
Kje se potrošniki »ujamemo«?
»Osnovni problem, je da se v osnovi ne zavedamo dovolj velikega pomena zelenjave in sadja v naši prehrani in, da je to eden najbolj koristnih delov naše prehrane, z največ minerali in vitamini. Na to kar pozabljamo. Kar lahko naredimo je, da v času vmesnih obrokov namesto slabih slanih, sladkih živil, hitrih prigrizkov, pojemo hruško, korenje, jabolko, papriko, kar nam pač ustreza. S tem bomo za svoje zdravje naredili največ.«
Razpis za Najboljša živila 2015
»V zadnjih letih na Inštitutu opažamo, da slovenski proizvajalci živil na trgu ponujajo tudi zelo kakovostna živila, z ugodno prehransko sestavo, česar smo bili zelo veseli. Obenem pa smo ugotovili, da so po kratkem času, po pol leta, določeni izdelki izginili iz polic. Podjetja očitno niso imela energije, in ne sredstev , da bi jih v zadostni meri predstavili potrošnikom. Počasi so izdelki začeli izginjati s polic trgovin, s čimer pa izgubljamo vsi, proizvajalci, ker so morali v proizvodnjo in razvoj teh izdelkov morali vložiti kar nekaj sredstev in časa, izgubljamo potrošniki, ker imamo manjšo možnost izbora živil in seveda izgublja tudi država, ker mora vse več živil potem uvoziti s tujine, ki pa imajo pogosto slabšo prehransko sestavo, kot nekateri naši najboljši izdelki. Zato smo se konec lanskega leta odločili za pripravo razpisa za najbolj inovativna živila, za katerega smo povabili vse proizvajalce živil v Sloveniji in potrošnike, naj pošljejo pobude za najbolj inovativna živila. Prejeli smo približno petdeset predlogov, izmed katerih smo v strokovni skupini izbrali šest najbolj inovativnih živil leta 2015, ki smo jih javnosti tudi predstavili. Izbrali smo izdelke iz šestih različnih skupin živil, ki najbolj odstopajo od ostalih po svoji inovativnosti, predvsem z vidika prehranske sestave in pomena za zdravje.«
Več informacij o Inštitutu za nutricionistiko.
