Nataša Ličen
Nataša Ličen je voditeljica na Radiu Ognjišče.
Smučanje sta v naš prostor, čez mejo, v Tržič, konec 19. stoletja prinesla Avstro-ogrska vojaka. Služila sta v tamkajšnji vojski, kjer je bilo smučanje že razvito v sklopu vojaške tehnike, šele potem se je začelo razvijati tudi rekreativno smučanje. Tržičani so to hitro prevzeli, verjetno zaradi snega in hribovitega okolja, zelo hitro so se naučili tudi izdelovanja smuči. Zanimivo je tudi, da se je v Tržiču začelo smučanje razvijati prav med Slovenci. Nekoliko zgodnejši je drug zimski šport, to je sankanje, s katerim pa so se ukvarjali predvsem Nemci. Smučanje pa je bila bolj slovenska dejavnost. Zelo se je ob tem razvijala tudi obrt, povezana z okovjem, je razlagal v pogovoru za Radio Ognjišče, kustos Tržiškega muzeja, etnolog dr. Bojan Knific.
Pred Informativnimi dnevi, ki so naslednji teden, smo v Dijaški oddaji gostili skupino dijakov, ki so uspešni vsak na svojem področju. Razložili so nam prednosti svojih hobijev, zakaj vztrajajo in se po šoli posvečajo še športu, glasbi, zakaj se radi učijo tujih jezikov in kako lahko spoznavajo svet. V studiu smo jih gostili v spodbudo tistim, ki so pred odločitvijo izbire in vpisa v srednješolski ali študijski program. V en glas so poudarili pomembnost dobrega premisleka. Razmislimo, kaj radi počnemo, kaj nas veseli in se ne ozirajmo preveč na mnenja drugih, zaupajmo sebi in se odločimo za tisto, kar je nam v veselje. Tako tudi ne bomo prehitro obupali in bomo tudi ob ovirah z veseljem vztrajali ter želi tudi uspehe na področjih, ki jih sami izberemo. Tako dijaki Škofijske klasične gimnazije iz Šentvida nad Ljubljano, ki so bili gostje prve februarske oddaje. Gostili pa smo tudi župana Medvod in se ob sklepu pogovarjali o podjetništvu mladih ter njihovi možnosti zaposlitve s predstavnikom Obrtne zbornice Slovenije.
Vsako življenje je dar in je dano od Boga. Drugače ne more biti. Zato se zahvaljujmo zanj in cenimo ter spoštujmo vsakogar. Pomagajmo si na poteh skozi življenje. Na nič se ne moremo povsem zanesti, razen na Boga. On je naše edino upanje. Ob stiskah je naša skala, zavetje, in pribežališče. To je temeljno prepričanje. Vezi, navezanosti, materialne dobrine, načrti in podobno so dragoceni, ampak vse to ni absolutno in ni tako pomembno, kot na dnu srca popolna prepuščenost Bogu. V tvojih rokah Bog je moje življenje, zato se ti pustim voditi. S temi mislimi je ob minulem prazniku Jezusovega darovanja, svečnici, začel razmišljanje v februarski Radijski katehezi jezuit p. Silvo Šinkovec.
Na Radiu Ognjišče smo v zadnjo januarsko oddajo Naš gost povabili Rino Klinar, dolgoletno direktorico Radia Triglav, ki je bila v letih od 1994 do 1996 ministrica za delo, družino in socialne zadeve. Prizadevna je v Združenju za boj proti raku dojk Europa Donna. Sodeluje pri ohranjanju in zapisovanju spominov na življenje v Plavškem Rovtu, kjer živi z družino in za to delo je prejela tudi priznanje.
Kakšna je resnica o tej deželi obljubljenih sanj, je to res svet nepredstavljivih priložnosti, kjer se cedita med in mleko, kjer vsak skoraj lahko počne, kar se mu zahoče? Je to stereotip ali resničnost? Kaj iz Amerike prodira v našo realnost in kako to vpliva na evropsko kulturo in predvsem na življenja ljudi stare celine? To je le nekaj vprašanj, ki so vodila na pot čez Atlantik mlada ustvarjalca, izobražena v filmski govorici, tudi provokativno usmerjena, kar je skoraj pogoj, če sta hotela posneti iskren in verodostojen »odtis« ameriške družbe. Projekt sta v celoti financirala sama in kar je nastalo koga osupne ali pa tudi ne, pravi svetovalec za film Peter Milovanovič Jarh, ki je bil naš sogovornik v Dijaški oddaji, in v kateri smo se pogovarjali o omenjenem filmu. Amerika je drugačna resničnost, povsem drug svet. Naš namen v Dijaški oddaji je, prebuditi zdravo kritičnost, s katero se odgovorno odločamo, kaj bomo gledali, komu bomo namenjali pozornost in s tem prevzeli avtonomnost lastnega odločanja o vplivu družbe na našo realnost. Tudi v naših medijih velikokrat zasledimo neprimerne vsebine, ki pa jih pre-mladi gledajo, berejo, poslušajo brez kritičnega predznanja. Bomo prevzeli odgovornost, ko nam v prihodnje kaj ne bo všeč?