Ne drži, da mladim ni do vere
Cerkev na Slovenskem Nataša Ličen
V Dijaški oddaji smo gostili mlade, ki so spregovorili o veri in bogastvu duhovnega v mladosti. Slišali smo tudi reportažo s pobožnosti križevega pota, ki so jo na Planini nad Vrhniko pripravili mladi dekanije Vrhnika. Trditev, da mladim ni do vere, vsekakor ne drži, je v pogovoru s sodelavcem Rokom Mihevcem zagotovil kaplan župnije Vrhnika.
Vera nas dviguje, ko se v mladosti soočamo z razočaranji
Ana in Mateja: »Ko se v javnosti pogovarjamo o duhovnosti smo včasih v zadregi oziroma v težavah, ko zagovarjamo svoja stališča, ker še sami kot mladi kristjani nismo povsem gotovi v nauk in ga ne razumemo. V vsakdanjem življenju pride do problemov ali konfliktov ob razlaganju našega prepričanja. Na vse to se moramo odzvati modro, ne z jezo ampak premišljeno, saj z odgovori kažemo kakšni smo v resnici. Prav je, da razumemo in vemo, da so rasli in se razvijali v drugačnih okoliščin. Srečna sem, ker imam vero. V zadnjem času imam težko obdobje in vem, da bi se zagozdila v obupu, če ne bi imela vere. Tako pa vem, da gre le za prehodno obdobje. Vera prinaša zagotovilo, dobimo zadovoljstvo in notranji mir."
Križev pot mladih Vrhniške dekanije
Anja: » Sem skavtinja že dobro desetletje. Bila sem presenečena, ko sem videla, da so križev pot organizirali prav skavti in sem se zato počutila še bolj domače. Bilo je lepo pripravljeno, preproste postaje in drugače od križevega pota, ki ga molimo v cerkvi. Predvsem smo bili bolj aktivni. Letos sem si za postno nalogo zadala zgodnejše vstajanje, ne uspe mi vedno, a se trudim. Zelo se veselim praznikov, ker so začetek nečesa novega.«
Sara: »Sem »stegovodja«, glavna in odgovorna vrhniških skavtov. Pri organizaciji pobožnosti križevega pota smo kaplanu ponudili pomoč. Zadovoljni smo bili z obiskom, presenetili so nas in upamo, da bo naslednje leto prav tako dobra obiskanost. Na poti smo skrbeli za nemoten potek, da smo se res ustavljali na pravih točkah, da nismo izpustili katere od postaj, ker se v temi ni tako dobro videlo, kljub baklam bi katero lahko zgrešili. Moja postna naloga je letos večja poglobitev v praznovanje Velike noči, do sedaj je šlo velikokrat praznično dogajanje mimo mene, letos pa se skušam vživeti v obredje in tako bolj začutiti največji praznik naše vere.«
Kaplan župnije Vrhnika Martin Golob: »Vrhničani rečemo vzponu na Planino, da gremo na stolp, na višino 750 m, tu je čudovita razgledna turistična in popotniška točka. Ideja za nočni križev pot je padla za kuhinjsko mizo med pogovorom z dekanom. Zahvala za organizacijo gre predvsem vrhniškim skavtom in dekanijskemu odboru za mlade, ki na Vrhniki lepo živi. Pobožnost križevega pota je trajala približno uro in pol, pot ni bila naporna, no, če pa je že bila za koga, pa saj tudi Kristusov vzpon na Golgoto ni bil lahek, kaj ne? Tako smo lahko še bolj podoživeli Jezusov križev pot. Vsekakor pa na cilju videvam bolj kot ne vesele in navdušene obraze. Okrog sto se nas je z baklami v rokah vzpenjalo po naravi. Lepo doživetje. Veliko mladih imam okrog sebe, naši mladi so vključeni v več krogov, so animatorji, skavti, spet drugi aktivni pri mladinskem verouku. Zadovoljen sem s pastoralo mladih v naši župniji. Mladi čutijo potrebo po duhovnosti, nikoli ne bi obupal nad njimi, jih sodil, da jim ni do vere. Res pa je, da imajo mladi radi dogajanje, posebno vodstvo, radi imajo združitev lepega in koristnega. Iščejo in potrebujejo vero. Vsak občutek, ki ga mladi človek dobi v takšni družbi, ga ne pozabi in se rad vrača. Veliko mladih poznam, ki so se v postnem času odrekli nečemu, ali sladkarijam ali telefonu, nekateri tudi pijači. Spodbujam jih k postu, ki je pot za krepitev duha, v njem se učimo reči ne, stvarem, ki nas omejujejo, učimo se odrekanja, ki pa ga moramo osmisliti. Prepričan sem, da so mnogi mladi že zelo resni v odločitvah. Vsak pa se sam odloči. Mladi naj bodo pogumni, naj se ne bojijo, naj bodo kar so in kar Bog želi od njih, le tako bodo vsak dan izžarevali dobro okrog sebe. Naj bodo ponosni na versko vzgojo, ki je nekaj lepega in vsekakor ne nekaj staromodnega. Še zdaleč ne. Lepe stvari si moramo podeliti, zato hvala za pogovor.«
