Le vzgojeni ljudje naj imajo v skrbi živali

Slovenija | 10.04.2015, 13:36 Nataša Ličen

Na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana so se na začetku letošnjega marca razveselili odprtja sodobno opremljene prve šolske veterinarske ambulante za male živali v Sloveniji. Proces pridobivanja dovoljenj za Šolsko veterinarsko ambulanto je trajal dve leti. Na šoli so se povezali z Veterinarsko zbornico, s Centrom za poklicno izobraževanje in tudi z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, kjer so jim pomagali z evropskimi sredstvi, pridobljenimi preko razpisa, ki so jih porabili za nakup opreme. Vložili so tudi svoja sredstva. Po preureditvi prostorov v šoli, so začeli iskati še možnosti za delovanje ambulante. Ker za delo z živalmi potrebujejo tudi zdravila, teh ne morejo kupovati sami, so z Veterinarsko zbornico poiskali možnosti in postali del Veterinarske postaje Ljubljana, ki jo vodi direktor Jože Drobnič, doktor veterinarske medicine. Delajo pod njihovim okriljem. K njim lahko pripeljemo živali, bolne in oslabele privedejo tudi dijaki sami. To poudarjajo, ni njihova osnovna dejavnost, glavno in v prvi vrsti je kakovostno izobraževanje dijakov, a seveda ta možnost oskrbe je, ker je po nekaj letni praksi na zasebni Veterinarski ambulanti, zdaj pri njih zaposlena Nuša Šumet, doktorica veterinarske medicine. Dijaki nikoli ne delajo sami, vedno le pod mentorstvom. Zato dobrodošli, lahko pripeljete svoje živali, ki bodo kakovostno oskrbovane. Svetujejo pa tudi o vzgoji, prehrani, negi in morebitnih vedenjskih težav živali. O pridobitvi, o veterinarskem poklicu in na sploh o pravem odnosu do živali smo govorili v Dijaški oddaji.

Z živaljo je treba biti v vsakodnevnem stiku

 

Anže in Maruša: »Šola izpolnjuje najina pričakovanja. Treba se je učiti, kot povsod. Toda, tu se, za razliko od nekaterih drugih šol, marsikaj naučimo v praksi. Posebej zdaj, s pridobitvijo srednješolske veterinarske ambulante. Lepota veterinarskega poklica je, da smo dnevno v stiku z živalmi in jim pomagamo. Večina dijakov ima doma živali, le redki so, ki jih nimajo. Z živalmi je veliko dela, treba je počistiti njihove »domove«, jih hraniti, biti tudi vsak dan v stiku z njimi, da so vajene naših dotikov in prisotnosti. To je treba vedeti, preden jih prinesemo in sprejmemo v svoje domove. Živali vedno presenetijo. Imajo svoje karakterje. Zabavno je živeti z njimi. Do vseh živali je treba imeti spoštovanje, če žival ni pri volji, se lahko vsak napačen gib ne konča dobro. Preko živali lahko gradimo tudi boljši odnos z ljudmi. V stiku z živalmi smo pogosto deležni tudi posebne oblike ljubezni z njihove strani. Strahu do živali niti ni, morda ga je nekaj ob srečanju s hudim psom. V stiku z živalmi moramo biti predvsem mirni, nikoli ne smemo pristopati od zadaj, da jih ne presenetimo. Tudi živali imajo svoje strahove.« 

Če nimamo časa, se ne odločajmo za živali

 

Liza in Tanja: »Super je, da smo pred kratkim dobili pravo srednješolsko veterinarsko ambulanto, ko imamo veliko več praktičnega pouka in s tem dobivamo dragocene izkušnje. Včasih smo uporabljali plišaste živali, zdaj pa delamo in se učimo s pomočjo živih živali. Povsem drugačen občutek, saj moramo paziti, da nas žival ne ugrizne in še marsikaj. Veliko bolj realno. Vse od zgodnjega otroštva sva si želeli delati le to, biti na veterini in delati z živalmi. Zaradi šolanja smo zdaj po treh letih srednje šole veliko bolj pozorni tudi pri skrbi za svoje hišne ljubljence, hitreje opazimo morda njihovo nenavadno ali drugačno obnašanje. Vsak ni za vsakega hišnega ljubljenca, vsak, ki razmišlja o psu ali mački mora vedeti, da živijo do petnajst let. Vsak dan je nekaj osnovnega dela in skrbi zanje. Kdor je ves dan v šoli ali na delu ni primeren skrbnik za živali, saj morajo biti recimo psi vsaj tri ure na dan zunaj. Res mora biti poskrbljeno za živali. Drugače je bolje, da jih nimamo. Vsaka žival potrebuje svoj čas. Zanemarljivi pa niso niti stroški za veterinarja, porabimo lahko kar veliko sredstev za preglede in podobno. Res je, da si sčasoma lastniki in njihovi štirinožni ljubljenci postajajo podobni, v odzivu pa tudi po zgledu. Če je aktiven pes, je verjetno takšen tudi njegov lastnik. Tudi pri izbiri živali so modni trendi, zadnja leta je veliko majhnih psov, ker mnogi v mestu mislijo, da bo manj dela z njimi. Opazno več je tudi borilnih pasem. Živali je treba vzgojiti, v nekaj mesecih se jih lahko uspešno »zdresira«, da je lepše sobivanje z njimi. Pomemben je način, sila rodi silo. Zelo neprimerne so tudi ovratnice z elektro šoki ali bodicami. To ostaja v psihi psov, ki ne dobijo pravih informacij in se potem narobe in s silo odzivajo ter lahko napadejo."

Za živali je treba poskrbeti, vendar prihaja včasih do skrajnosti, ko bolje skrbimo zanje, kot za ljudi. Vse s pravo mero.

Ravnateljica Gimnazije in Veterinarske šole Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, Marjana Mastinšek Šuštar: »Biotehniška izobraževalna smer ima zadnja leta res večje zanimanje. Tudi za veterinarsko smer je vse več zanimanja pri mladih. Prav tako se odnos do živali v sodobni družbi vse bolj poudarja. Šolska veterinarska ambulanta je velika pridobitev, ker zdaj dijaki lahko veliko bolj pripravljeni vstopajo aktivno na trg dela in so kompetentni v skrbi za bolne živali. Kakovost izobraževanja se je s tem izboljšala. Odnos do živali, da imamo ljudje do njih primerno spoštovanje, je za človeka zelo dobro. Ljudje, ki imajo radi živali niso agresivni, tako kaže tudi praksa. Dostikrat pa se odnos do ljubljenčkov lahko prevesi v drugo skrajnost, ko bolje skrbimo za živali, kot za ljudi. Prav je seveda, da se poskrbi za živali, ampak mora biti prava mera in pravi odnos. Ni dovolj, da žival kupimo in je potem zaprta v kletki. Z dijaki se pogovarjamo veliko tudi o tovrstnih temah. Družba na sploh postaja vse bolj ozaveščena v odnosu do živali, to prav gotovo.«