Vest se ne oglasi, če ni krivde

Cerkev na Slovenskem | 03.04.2015, 20:30 Nataša Ličen

Kako to, da se sodobna psihologija tako spotakne ob besedi krivda in žrtve, sem se večkrat spraševal, je v pogovoru večerne oddaje Radijska kateheza dejal jezuit p. Silvo Šinkovec, s katerim smo govorili o namenu in smislu svetega tridnevja. Mnogokrat si nalagamo krivde, za katere nismo krivi in v teh primerih imajo psihologi prav, ko rečejo, ne, to krivdo dajmo stran. Ampak za stvari, ki smo jih naredili narobe, s katerimi smo soglašali, jih podpihovali pri drugih, pa je trenutek soočanja in občutek notranjega glasu vesti, ki pravi ni prav, zagotovilo za spremembo, ko se svobodno odločimo na katero stran bomo stopili, pod Kristusovo logiko ljubezni ali pod krinko hudega. Osebna odločitev za svetost pa vedno prinaša tudi žrtve.

V daritvi je moč

»Vsaka molitev in vsako bogoslužje je čas milosti, ko ponavzočujemo dva tisoč let staro skrivnost, jo prenesemo v naš čas, vstopamo vanjo ter se zanjo zahvaljujemo Bogu. To je čas velikih milosti, zato je pomembno, da pri vsaki evharistični daritvi, pri vsaki maši izročimo vse svoje življenje, vse naše bližnje, tiste, ki so nam blizu in za katere prosimo in molimo. Saj je prav pri evharistični daritvi Bog najbližje.«

Dobro ustvari še več dobrega in obratno

»Slaba dejanja imajo svoje posledice, nekdo zaradi njih trpi. Zato razmišljajmo, s čim lahko naredimo konec nasilju in trpljenju. Če se na nasilje odzovemo z nasiljem, bo tega samo še več. Znašli se bomo v začaranem krogu. Jezus je prišel, da ustavi to moč zla, premagal jo je z daritvijo. Zlo se premaga s svetostjo, z ljubeznijo in z daritvijo, ko se dajemo. Vest se bo oblikovala ravno na podlagi religiozne izkušnje, v to sem trdno prepričan. Tako težko je vest oblikovati samo racionalno. Vest se oblikuje doživljajsko.«

Bitka je duhovna

»Ljudje smo zapeljani v slaba dejanja, zato ne zamerimo tistim, ki nas prizadenejo. Vse, kar delajo je krivica. Ne pozabimo, Ljubezen ostane. Dobrota vedno ostane dobrota. Tudi, če smo trenutno slepi zanjo. Na koncu bo zlo izgubilo, ker nima oblasti. Lahko se trudi do skrajnih meja in misli, da ima vse v oblasti, toda na koncu zlo ne more zmagati. To piše v knjigi Razodetja. Po vsej bitki zmaga Kristus. Ljubeč odnos do vsakega človeka. Usmiljenje in ljubezen. To zmaguje.«

Trpljenje je bistveni del

«Sprejeti trpljenje je milost. Ko ga sprejmemo, pomeni, da smo pripravljeni ustavljati zlo. In ta lekcija je najtežja. Radi bi živeli urejeno, v miru, s čim manj trpljenja. Križ pa je potreben. Vzeti je treba nase trpljenje in ne odgovoriti nanj z agresijo. Šele s tem bomo ustavili silo, pod težo katere klonimo. Biti kristjan pomeni, da smo ujeli Kristusovo misel. Ujeli smo njegov darovanjski smisel. Ko skušamo doživeti, se vživeti v Jezusa Kristusa, pomeni ponotranjiti njegov način razmišljanja in čutenja. Ko pa se približamo njegovemu čutenju, se oblikuje tudi naše čutenje in razmišljanje in takrat se oblikuje naša vest, tenkočutnost. Sv. Ignacij nas v tem povabi, doživite, poglejte Kristusa na križu. Tako se učimo Kristusove logike in Njegovega načina razmišljanja.«

Vsako srce na dnu hrepeni po trdnosti in jasnosti

»V tem kaotičnem svetu človek težko najde gotovost in trdnost. Podvomimo v gospodarstvenike, v politike, v učitelje, v Cerkev, celo sami vase, v svoje starše in otroke. Na kaj in na koga naj se zanesemo? Kaj je smisel, komu bomo zares verjeli? Ko dobimo odgovor, ki stoji, postanemo trdni ljudje in vemo, kam gremo in komu naj verjamemo ter kaj nas bo rešilo. Papež Frančišek pravi, jaz bom govoril o veselju evangelija. Zakaj? Ker globoko verjame v veselje evangelija, in pravi, da je sodobni človek v tem kaotičnem svetu tako globoko zabredel v razne pasti, da se sam več ne znajde. In papež pravi, Kristus je res odgovor. S Kristusom se učimo ljubiti do konca. Odgovor je ljubezen, ki se odziva s spoštovanjem, z naklonjenostjo, dobrohotnostjo. Vest zato nima moralističnega pristopa, po katerem sodimo, kaj je prav in kaj narobe, ko se hitro preobrne v to, kakšen si in kakšen nisi. Dokler nismo v svetosti, lahko vse prav vemo, pa ne bomo prav delali.«