Živel 1. maj – praznik svetega Jožefa Delavca!

| 04.05.2016, 14:39 Jože Bartolj

Pri nas je navada, da obesimo zastavo na vse državne praznike. Na nekatere praznike, recimo na 27. april, v spomin na dan, ko se je po besedah Edvarda Kocbeka pod Rožnikom zgodil “neki debaterski sestanek pri Vidmarju” (iz knjige Andreja Inkreta o življenju in delu Edvarda Kocbeka ‘In stoletje bo zardelo’) jo obesimo s stisnjenimi zobmi.

Pa jo vseeno obesimo – iz spoštovanja do države.

Tako kot se spoštuje predsednika države, pa četudi ga nisem volil in mi njegova dejanja niso po volji, državne zastavo, pa čeprav oblikovno menda ni kaj posebnega ker je po besedah avtorja Marka Pogačnika nastala v paniki kot začasna rešitev (poglejte si video od 1:10,10 naprej), tako se spoštuje tudi državne praznike. Preprosto prav je, da se državne reči spoštuje.

Prvi maj: kresovi, “nakresani”, budnice, sindikalisti in socialno čuteči župani

Prav tako obesimo zastavo na 1. maj – praznik dela. Po Sloveniji imamo navado, da na predvečer praznika zagorijo kresovi – ogenj deluje prijetno povezovalno, ljudje se ga ob kresovih malo “nakrešejo”, zjutraj zaigrajo budnice, se začnejo proslave, sindikalni veljaki in kakšen socialno čuteč župan delavcem pripravijo govore z veliko spodbudnih besed v slogu “skupaj delamo – skupaj praznujemo” in že je tu 2. maj – pri nas tudi praznik, ko se že ukvarjamo s tem, da gremo v službo. Če jo imamo. In če jo imamo, če nam plačujejo plačo ter davke in prispevke.

Zanemarjeni sveti Jožef

Tudi Cerkev se je pridružila praznovanju 1. maja tako, da je uvedla prav na 1. maja praznik svetega Jožefa Delavca. S tem je želela Cerkev pokazati, da ji je mar za delavstvo, ki ga je dolgo, predolgo zanemarjala.

V Cerkvi imamo sicer znane svetnike, ki so vzorno skrbeli za delavce. Med njimi mi pride najprej na misel sv. Janez Bosco, ki je skrbel za najbolj ranljive med njimi – za vajence. Iztrgal jih je z ulice in jim pomagal do bolj pravičnih pogodb z mojstri. Na misel mi pride tudi Adolf Kolping, ki je v devetnajstem stoletju v industrijski Nemčiji pomagal mladim delavcem pri zagotavljanju socialnih pravic. Še danes delujejo Kolpingove družine po celem svetu, tudi pri nas. Le tako glasne niso kot večni sindikalni voditelji. A teh svetnikov nekako ne slavimo, še “šef” med njimi – sveti Jožef ni kaj preveč čislan.

Na splošno se mi zdi sveti Jožef pri nas zelo zanemarjen svetnik. Sem že dvakrat spraševal v eni od katoliških knjigarn, kjer prodajajo tudi nabožne kipce, za kip svetega Jožefa. In obakrat ga niso imeli. Niti enega. Simbolno. Prav želim si videti podobo Jožefa – tesarja, kako teše kakšno lego za “grušt” in Jezusa ob njem, ki se uči za vajenca.

Iz naše zgodovine poznamo Janeza Evangelista Kreka, duhovnika, sposobnega organizatorja hranilnic in zadrug, ki so izjemno uspešno delovale in tako reševale obubožane delavce in kmete pred propadom. Prav lahko bi se v Sloveniji kakšna nova stranka s sposobnim voditeljem bolj trdno kot propadla SLS naslonila na Krekovo dediščino in nagovorila delavce, tudi kmete in nižje uradnike. Zdi se, da je čas zrel, da se čaka na sposobnega voditelja.

Tudi papeža Frančiška, ki se zavzema za delavce, za pravičnejšo razdelitev dobrin, ostro kritizira divji kapitalizmu in se zavzema za revno Cerkev, se je prijela – tudi v cerkvenih krogih – oznaka levičar.

Še vedno (skoraj) nič …

Letos je na 1. maj “padel” ravno na nedeljo. V “prvomajski” Družini se je v kolumni na temo delavstva – hvala Bogu – oglasil gospod Jože Kurinčič s zanimivo povezavo: “Obramba delavskih pravic je hkrati obramba družine.” Pri maši pa nisem slišal – niti letos, niti kdaj prej – omenjenega delavstva: ne v pridigi, ne v oznanilih, ne v končnem pozdravu, ko nam duhovnik vošči lepo nedeljo. Kot da nam je 1. maj – praznik dela z zavetnikom sv. Jožefom Delavcem nekako odveč. Morda pa je bilo kje tudi drugače … Upam.

Zdi se, da se Cerkev še danes nekako sramežljivo loteva nagovarjanja delavstva. Četudi je papež Pij XII. že sredi dvajsetega stoletja uvedel praznik sv. Jožefa Delavca, ki se je prvič obhajal 1. maja 1955, še po dobrih šestdesetih letih ne slišimo v cerkvenih krogih vzklikov v slogu: “Živel 1. maj – praznik svetega Jožefa Delavca.”

Več komentarjev na Casnik.si