Blaž Lesnik
Blaž Lesnik je radijski voditelj, novinar in urednik.
V današnjem odlomku smo slišali del besedila iz Janezovega evangelija, v katerem Jezus moli za svoje učence. Jezik, ki ga uporablja, je nenavaden za naš čas, zato moramo, če ga želimo razumeti, vstopiti v simbolični jezik skupnosti, kateri je bil Janezov evangelij namenjen.
Vatikan molči, slovenska Cerkev zanika, Cerkvene sodne postopke bodo morda sprožili v Rimu, Nekdanjima nadškofoma pokora iz Vatikana, vrh RKC se dela, kot da se ni zgodilo nič - to so le trije naslovi iz današnjih naslovnic. Medijski vihar je završal včeraj zjutraj, ko je časopisna hiša Delo objavila novico o tako imenovanem vatikanskem dekretu.
V oddaji Beremo beremo smo tokrat predstavili zgodbo Luca di Tolveja iz Milana, ki je bil od trinajstega do enaintridesetega leta gej. V knjigi (ki je v slovenskem prevodu pred kratkim izšla pri Založbi Emanuel) Luca zaupa zgodbo svojega otroštva, opiše svoj istospolni način življenja in etape, ki so pripeljale do tega, kar je danes.
Ko Jezus opisuje sebe v Janezovem evangeliju, opisuje več kot samo sebe. Spomnimo se, da evangelij govori o njem kot utelešeni božji besedi, ki izhaja iz Boga. Ko govori, Jezus ne govori iz sebe, temveč izgovarja to, kar po njem v človeški govorici izgovarja Bog. Ko torej opisuje sebe, opisuje hkrati Boga. To ima velike posledice za interpretacijo tega besedila.
Odlomek, ki smo ga prebrali ali slišali danes, je iz Lukovega evangelija in govori o tem, kako so se učenci srečali z Jezusom po tem, ko je že vstal od mrtvih. Prva vrstica je iz pripovedi dveh učencev, ki sta na poti iz Jeruzalema proti domu srečala tujca, ki jima je z razlago svetih spisov povedal, kaj in zakaj se je zgodilo z Jezusom v Jeruzalemu.