Blaž Lesnik
Blaž Lesnik je radijski voditelj, novinar in urednik.
Odlomek, ki smo ga brali na 4. postno nedeljo, prihaja iz Janezovega evangelija, se pravi iz tradicije, ki je dojemala Jezusa skozi nekoliko drugačno izkušnjo kot ostali evangeliji. Janezov portret Jezusa je zato narisan z drugačnimi pripovedmi in obarvan z drugačnimi izkušnjami, ki predstavljajo eno izmed oblik učinka Jezusovih življenja in nauka na različne skupnosti, ki so mu sledile.
Na Kureščku se je v petek (16.3.) zvečer zbralo več kot sto udeležencev javnega opazovanja, ki ga je prof. Boris Kham pripravil v okviru oddaje Zanimivosti nočnega neba. Popolnoma jasno nebo, razmeroma visoke temperature in seveda množica teleskopov - vse to je prispevalo k uspehu.
Tudi pri nas je v zadnjem času mogoče zaslediti izraz energetska revščina. Opredeljujemo ga kot težavo gospodinjstva, ki si po primerni ceni ne more zagotoviti toplega stanovanja. V Veliki Britaniji so denimo po definiciji energetsko revni vsi tisti, ki si za 10 % prihodkov ne morejo privoščiti primerno toplega stanovanja.
V današnjem Markovem evangeliju beremo, da so Jezusova oblačila ob spremenjenju na gori postala bleščeča, nadvse bela, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu. Odlomek se zaključi s kratkim opisom dogajanja po spremenjenju. Ko so šli z gore, jim je zapovedal, naj nikomur ne pravijo, kaj so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih. In to naročilo so ohranili zase in so se med seboj vpraševali, kaj bi pomenilo: vstati od mrtvih.
Tokratno Markovo besedilo o Jezusovih skušnjavah v puščavi je kratko in dokaj skrivnostno, saj zajema vsega skupaj dve kratki vrstici. Verjetno se je zdelo prekratko tudi evangelistoma Mateju in Luku, ki sta to epizodo razširila in opisala na podlagi nekega drugega vira, ki opisuje Jezusove skušnjave v obliki treh vprašanj, ki mu jih zastavi Satan. Toda če smo že v Markovem evangeliju, je prav, da spoštujemo njegovo kratkost in jedrnatost. Poglejmo bolj natančno, kaj pravita besedilo in njegov kontekst.