Slavi Košir
Jakob Čuk
Helena Križnik

Ohranimo dedne časti

30.11.2009, 00:17 Matjaž Merljak

V uvodu 16. Tabora Slovencev po svetu je bila v Šmarjeti na Dolenjskem sveta maša. Somaševanje izseljenskih duhovnikov je vodil mariborski pomožni škof dr. Peter Štumpf, ki je odgovoren za Slovence po svetu, imel je tudi nagovor po evangeliju.

Pred več kot šestdesetimi leti je domovino iz različnih razlogov zapustilo veliko število Slovencev. Nekateri so živeli v težkih begunskih razmerah in so za preživetje narodne skupnosti na tujem potrebovali veliko življenjske moči in energije. In danes kot razseljeni po svetu nadaljujejo z ohranjanjem svojih korenin. Njihovo zavedanje, da so Slovenci, je kljub temu, da živijo izven Slovenije, mnogokrat veliko večje od zavedanja Slovencev, ki živimo doma, v domovini.

Tudi današnje srečanje želi ovrednotiti trud in prizadevanja raznih posameznikov, pa organizacij, ki ohranjajo slovensko kulturno in jezikovno tradicijo. Pravijo, da je nekako 500.000 Slovencev v tujini po raznih državah sveta. Prihodnost slovenstva v tujini je nenehno vprašanje, ki se nam bo pojavljalo, dokler bomo obstajali kot narodna skupnost.

Glejte, Cerkev na Slovenskem obhaja leto mladih. Za prihodnost slovenstva je potrebno razmisliti o mladih priti do odgovorov in pobud ter seveda tudi delati za mlade. Danes opažamo neke vrste neuravnoteženost v prizadevanju za »doseči« in zanemarjanje »biti«. Mladi se težko orientirajo v mnogih spodbudah, problemih, vizijah pa tudi ponudbah. Različne razsežnosti življenja se jim kažejo zmedene in težko jih je sprejeti kot vrednoto. Starši današnjih mladih so živeli mladost pred štiridesetimi leti, ko so mladi mislili, da je mogoče organizirati svobodno in pravično družbo, ki bo z zakoni in strukturami poskrbela za blaginjo vseh. Takrat so se mnogi mladi navduševali za spremembe družbe in za osvoboditev narodov. Priprava na politične službe je bila del človeške izobrazbe in marsikje tudi življenja po veri; pomenila je znamenje zrele odgovornosti in pa velikodušnega idealizma. Danes pa je družba poligon javnega političnega prepira, ki ponuja samo »drobtinice« medsebojne socialne dobre volje. Ideali družbene pravičnosti in solidarnosti postajajo prazne formule, ki jih imamo za neuresničljive. Težko si oblikujemo koncept pravičnosti, če recimo v javni upravi vlada korupcija in kompromis. Težko je biti strpen, če v političnih razpravah prevladuje medsebojno nezaupanje, prevara in prepirljivost. Težko je tudi zaupati zakonitosti, ki nas jo učijo kodeksi, če potem v institucijah veljajo drugačna merila.

Glejte, končno v korenini vsega tega pa je kultura. Ona pripravlja motivacije in prenaša pomene, ki na tihem prodirajo v vest tudi mladih ljudi, in postavlja zakone za obnašanje. Da bi se ukoreninila kaka vrednota, niso dovolj pobude, četudi številne, niti velikodušne, dobro navdihnjene osebe. Pomembno je zorenje splošne miselnosti. In v tem je vsa težava, zakaj danes več ne govorimo o krščanskem zahodu, še posebej krščanski Evropi, ampak o multikulturni družbi. Doživljamo v Sloveniji in tudi povsod na zahodu, da kristjani preprosto ne zmoremo vplivati na miselnost v družbi.

In glejte, vse to vpliva tudi na zorenje vere pri mladih. Tako v Sloveniji, kot tudi drugod po svetu obstaja manjšina mladih, ki poglablja, okuša in zori krščansko izkušnjo in jo izraža v veri, v cerkvenem čutu in družbenem prizadevanju. Obstaja pa veliko število mladih, ki se, potem ko so slišali oznanilo, tudi brez obžalovanja oddaljujejo od vere. To zlasti pri nas doživljamo po obhajanju zakramenta svete birme - pri mladih.

Tako nekako versko življenje večine mladih postaja neke vrste porabniška dobrina, od katere si vsakdo lahko izbere, kar mu je všeč. Vendar pa Jezus je bogat za vse, ki priznavajo da je on Gospod in verujejo, da je vstal od mrtvih. To pomeni, da vsi ljudje, ne glede na izobrazbo in kulturo, družbeni položaj, pri Jezusu ne moremo biti razočarani. Kdor se mu približa, ni podrejen ali odvisen od njega, ampak vzpostavlja odnos z njim. In kaj dobi v zameno? Zastonjsko Božjo ljubezen, ki ga osvobaja od odvisnosti, zasužnjenosti stvarem in osebam.

Glejte, pred več kot tisoč leti sta se tudi sveta brata Ciril in Metod dobro zavedala, da morata med panonskimi Slovani najprej razširiti kulturo jezika in pisane besede. Tako so panonski Slovani prihajali do identitete, ki jih je naredila enakovredne drugim velikim narodom.

Ko sta sveta brata decembra leta 867 v cerkvi Marije Snežne v Rimu položila na oltar slovanske bogoslužne knjige, je to pomenilo ponovno rojstvo slovanske duše kot krščanske. S tem dejanjem sta sveta brata zavezala panonske Slovane za pričevanje za Jezusa, kar hkrati pomeni najbolj žlahtno kulturno dejanje, ki pa je tudi najbolj odločilno in vplivno. Prav zaradi krščanstva so tudi dedne časti Slovencev stare že več kot tisoč let. Na njih smo stali in obstali. In kaj so te dedne časti? Predanost katoliški veri, zavezanost Cerkvi, življenje po moralnih vrednotah in ljubezen do Boga, Matere Božje in bližnjih.

Občudujem naše slovenske duhovnike v tujini. Jaz jih imenujem, da so to božji vagabundi. Mnogi izmed njih prepotujejo vsak teden stotine in stotine kilometrov, da bi rojakom ohranili te dedne časti, mladim pa jih vsaj približali, da bi jih sčasoma vzljubili in se jih oklenili. To je velik napor, ki ga mnogokrat prezremo in smo v tem krivični. Tudi pri nas doma. Ti duhovniki so priče, da verovati in ljubiti Jezusa; to ni luksuzni dodatek k življenju, ampak je nujnost, ki nas napravlja pristne in če hočete tudi normalne, zdrave ljudi. Naši izseljenski duhovniki so kod Dobri pastir Jezus, saj dajejo življenje za rojake. Nekateri so tukaj in tem in vsem drugim, ki so na terenu med rojaki: hvala vam, dragi bratje!

Slovenci doma in po svetu močno občutimo, kako mogočna je za nas pred Bogom priprošnja Matere Božje. Zato jo tudi danes prosimo: »Mati Marija, bodi z našim slovenskim narodom, ki še ni povsem jasno spoznal poti v prihodnost, ostani ti njegova Vodnica. Mati Marija, bodi z vsemi rojaki doma in po svetu, naj ohranijo luč svete vere, da bo pot življenja bolj jasna in gotova. Mati Marija, bodi z našimi družinami, da se bodo pri vzgoji otrok znale ozirati na krščanske vrednote. Mati Marija, naj pod tvojim varstvom vsi ljudje spoznajo in vzljubijo Jezusa Kristusa. On je tudi luč sveta in edini Odrešenik, ki skupaj s svojim Očetom v Svetem Duhu ljubi nas in vse stvarstvo, zdaj in vekomaj, amen.

Vsebinske poudarke 16. Tabora Slovencev po svetu (ki je potekal 4. julija 2009) smo predstavili v oddaji Slovencem po svetu in domovini 29. novembra 2009!

Nosilci Pohoda za življenje so bili letos mladi (photo: Marjana Debevec) Nosilci Pohoda za življenje so bili letos mladi (photo: Marjana Debevec)

Življenje nerojenih otrok šteje!

Množica pet tisoč ljudi se je danes dopoldne zbrala na že tretjem slovenskem Pohodu za življenje. Tokrat so si za geslo izbrali: Enakopravnost se začne pred rojstvom.

Martin Golob z Romkinjo (photo: osebni arhiv) Martin Golob z Romkinjo (photo: osebni arhiv)

Martin Golob in njegovi prijatelji Romi

"V življenju mora biti vedno nekaj novega, če ne duhovna rast, pa kakšna nova župnija." Tako se je uvodoma v oddaji Za življenje pošalil duhovnik Martin Golob, ki je pred kratkim v soupravo dobil ...

Družina (photo: pexels) Družina (photo: pexels)

"Mama je aspirin, ata pa apaurin"

Po dveh mesecih smo v oddaji Za življenje gostili specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki pravi, da je čas, ki prihaja, zanj najlepši v letu. Ne samo zaradi pestrosti barv, tudi zato, ker stvari, ...