Šolski jubilej v Argentini I.
| 25.11.2009, 23:20 Matjaž Merljak
Dodatni šolski sistem je ključni dejavnik pri ohranjanju slovenskega jezika in slovenske zavesti v naši argentinski skupnosti. Trenutno deluje na področju vélikega Buenos Aires sedem sobotnih tečajev. Dva izmed njih -Slomškova šola v kraju Ramos Mehija in Baragova šola v Slovenski vasi v Lanusu - obhajata že šestdeset let delovanja. Začetki torej segajo v leto 1949.
Ti tečaji so nastali na podlagi veroučnih skupin, ki so jih organizirali izseljenski duhovniki. Tem so se pridružili učitelji, ki so dodali učenje jezika, petja, narodne kulture. In ta sistem je še vedno uspešen.
Slomškova šola je praznovala v soboto, 17. oktobra. V izredno lepo okrašenem Slomškovem domu se je zbrala množica rojakov. Pozdravila je sedanja voditeljica šole Mateja Hribar Šmalc in predstavila zgodovino šole. Presenečeni smo bili, ko smo slišali, da je v teh 60 letih šolo obiskalo kar 864 otrok in poučevalo 120 učiteljev! Zahvalila se je vsem katehetom in voditeljem šole. Prvi in dolgoletni je bil Janez Kalan, voditeljica pa Anica Šemrov. V imenu rámoške skupnosti se je sedanji predsednik Slomškovega doma Marko Selan zahvalil za vse delo, trud in čas, ki ga soboto za soboto darujejo naši učitelji v korist našim otrokom. Prisotne so tudi pozdravile: predsednica Zedinjene Slovenije Alenka Jenko Godec, v imenu šolskega odseka in voditeljic ostalih slovenskih šol pa Alenka Prijatelj Schiffrer.
Sledila je spevoigra Hvalnica družine Trapp. Sprva smo se vprašali, zakaj ta muzikal, saj ni slovenski, govori namreč o avstrijski družini. Odgovor smo našli v besedah vodje in režiserja Marcela Brule: 'Z igro želimo prikazati, da je družina glavni temelj družbe, da nam pesem razveseli dušo in da moramo s srcem sprejeti božjo voljo. Vsebina te igre nam ni tuja. Naša izseljenska skupnost ima podobno zgodovino, saj po 60 letih nismo pozabili, da so naši predniki zapustili svoj dom zaradi idealizma in zvestobe do Boga in domovine! In prav zato smo vsi mi tukaj! Prav zato je nastala naša šola in še vedno obstaja!'
To je zapisala naša druga generacija, rojena že v Argentini, ki sedaj poučuje tretjo generacijo, naše vnuke. Tako je tudi jasno, zakaj Hvalnica družine Trapp in ne Moje pesmi, moje sanje, kot je muzikal znan v Sloveniji. To naj bi bila tudi naša (in njihova) Hvalnica in zahvala Bogu in vsem našim učiteljem, katehetom in voditeljem skupnosti, ki so pred šestdesetimi leti začeli s slovenskimi šolami v Argentini.
Po čudoviti predstavi so sledile zahvale režiserju Marcelu Brula in vsem sodelavcem. Zahvalil se je tudi veleposlanik v Argentini, prof. Avguštin Vivod in voditeljici šole izročil priznanje Republike Slovenije za vse njeno delo za ohranitev slovenstva. V spodnjih prostorih smo si lahko nato ogledali razstavo šolskih fotografij iz vseh let delovanja šole. Pogostitev vseh navzočih ni manjkala. Mimogrede, igro so potem ponovili še trikrat, vedno ob polni dvorani.
Slomškova šola je ob tej priložnosti pripravila tudi vrhunsko oblikovano spominsko brošuro. V njej je napisana vsa zgodovina šole, vsi voditelji, kateheti, učitelji in tudi 864 imen vseh učencev, ki so v 60-ih letih obiskovali to šolo. Izdana je na 110 straneh, kar jasno govori o vsem delu in trudu, ki ga zahteva takšna izdaja.
