Škof Turnšek: letošnji klic dobrote mora biti še glasnejši

Slovenija | 24.11.2009, 19:02

S tradicionalnim srečanjem prostovoljcev na Ponikvi se je začel dan velikega praznovanja ob tednu Karitas. Slednjega zaradi gospodarske krize zaznamuje podatek, da na to dobrodelno ustanovo pride letos trikrat več prošenj za pomoč številnim brezposelnim, družinam in drugim socialno ogroženim. Na njihov položaj želi Katoliška Cerkev z dobrodelnimi akcijami in drugimi družbeno-kulturnimi dogodki ta teden še posebej opozoriti. Srečanje na Ponikvi se je začelo z molitveno uro in sveto mašo, ki jo je daroval predsednik Slovenske Karitas škof Marjan Turnšek. Sodelavce iz vse Slovenije je nagovoril o kruhu za življenje.

Na Slomškovo Ponikvo je že dopoldne pripeljalo okrog dvajset avtobusov, med njimi pet iz koprskega območja, je povedala sodelavka škofijske Karitas Koper Jožica Ličen.

Murskosoboški škof Marjan Turnšek je skupaj s preko 50 duhovniki vodil somaševanje in se v nagovoru oprl na naslov tedna Karitas, Kruh za življenje, ga povezal z letom evharistije in dejal, da je edini resnični "kruh za življenje" Božja ljubezen.

Prireditve ob tednu Karitas pa bodo svoj vrhunec dosegle z nocojšnjim dobrodelnim koncertom Klic dobrote v dvorani Golovec v Celju. Že 19. Klic dobrote bo nocoj tako kot vsako leto spodbujal k dobrodelnosti in odgovornosti vseh nas, ki smo zmožni po svojih močeh pomagati družinam v stiski.

Koncert Klic dobrote bo kot eden najpomembnejših dogodkov Tedna Karitas potekal pod geslom Kruh za življenje, neposredno ga bosta prenašala prvi program TV Slovenija in Radio Ognjišče. Slovenska Karitas bo zbrana sredstva namenila najrevnejšim družinam v Sloveniji.

V času koncerta se lahko gledalci ob neposrednem televizijskem in radijskem prenosu vključijo v akcijo zbiranja sredstev za družine v stiski tudi prek telefona. Tako so lani na dan koncerta zbrali 275.000 evrov, s spremljajočimi akcijami pa do konca leta 2008 skoraj 500.000 evrov. Celoten izkupiček akcije je Slovenska Karitas namenila 13.000 družinam iz vse Slovenije.

Klic dobrote zagotavlja pomemben delež sredstev, namenjenih družinam v stiski, so zapisali na Karitasu. Hkrati so poudarili, da se številne družine, še posebej tiste z otroki, zaradi izgube zaposlitve in nenaklonjenih časov pred novimi težavami. Letos namreč na Karitas prihaja za tretjino več družin s prošnjo za pomoč.

Visoko število brezposelnih in resne socialne razmere velikega števila ljudi bodo tako letos zaznamovale celoten Teden Karitasa, ki se je začel v ponedeljek. Katoliška cerkev želi z dobrodelnimi akcijami in drugimi družbeno-kulturnimi dogodki opozoriti javnost na socialno najbolj ogrožene člane naše družbe.

Nocojšnjega koncerta naj bi se med drugim udeležili tudi premier Borut Pahor, ljubljanski nadškof metropolit Alojz Uran, apostolski nuncij Santos Abril y Castello, mariborski nadškof koadjutor Anton Stres, murskosoboški škof Marjan Turnšek in župan mestne občine Celje Bojan Šrot.

Nagovor škofa Marjana Turnška na srečanju sodelavcev in prostovoljcev Karitas

Kruh za življenje

Dragi sodelavci in prostovoljci Karitas s svojimi voditelji, spoštovani dobrotniki, dragi duhovniki in diakoni, pozdravljeni, ki ste »kruh za življenje«!

V letu evharistije nas vedno bolj prevzema nadvse domiselna Jezusova zamisel, da je za nas postal v evharistiji »Kruh«, »vir in vrhunec« našega življenja. Iz Njega kot vira izhajamo in vse prejemamo, Vanj kot vrhunec spet vse prinašamo in se sami vraščamo. V evangeliju je kruh nedvomno simbol življenja v najširšem in najbolj bogatem pomenu besede. Pravi kruh je »tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje« (Jn 6,33). In Jezus še enkrat in bolj naravnost pove: »Jaz sem kruh življenja« (Jn 6,35). Naravni kruh kot simbol in evharistični Kruh kot resničnost nas privedeta do živega Kristusa, ki ljubi Očeta in vse ljudi kot brate in sestre. Torej je edini resnični »kruh za življenje« Božja ljubezen, ki se iz Očeta pretaka v Sina in iz njega v človeka in želi preko drugih ljudi nazaj k Očetu.

V tem kontekstu nam kruh predstavlja hrano odnosov življenja med ljudmi. Človeško življenje je sestavljeno iz odnosov ljubezni, vse ostalo je za človeka smrt. Odnosi ljubezni naredijo življenje človeško in tako, da si ga je vredno želeti in živeti. Zato je skoraj kot novozavezni refren: kdor ne ljubi, je v smrti; kdor ljubi, živi (prim. 1 Jn 3,14 b). Polno človeško življenje je tisto, ki postaja kruh za brate in sestre. Kruh, ki ga Jezus želi dati, je njegovo lastno življenje, Božje in človeško, ki pri sv. maši postane »vir in vrhunec« našega življenja. In naj nas ne preseneča, da želi to tudi od nas. Si lahko misliš, sestra in brat, da sva tudi midva lahko del tega »vira in vrhunca« življenja bližnjim!

Da, tudi v človeški ljubezni, je skrita moč Božje ljubezni in je njen vidni odsev. In tega odseva si v življenju želimo kar največ. Teden Karitas kliče v slovenski prostor in predvsem v človeška srca: ljudje, nismo še v raju, zato še potrebujemo povsem zemeljsko pomoč drug drugega! Samo ljubezen ima pred seboj človeka v njegovi celovitosti, zato ne spregleda nobene njegove potrebe: prične pri telesnih in nato preko duševnih preide do duhovnih. Sami veste, da se med nami od lani razmere za življenje niso izboljšale, ampak za večino poslabšale. In tudi po svetu ni drugače. Temu primerno mora biti letošnji »klic dobrote« še glasnejši. Vsi prizadeti zaradi poslabšanih gospodarskih razmer, zlasti družine, pa tudi nemočni posamezniki, naj letos še jasneje začutijo, da niso sami, da želimo z njimi vsi solidarno deliti svoj čas, svojo razpoložljivost, svojo dobroto in ljubezen ter tudi gmotno pomagati; da želimo z njimi plesti ljubeče odnose: da jim želimo biti kruh za življenje. Spomnimo se, kako zadiši, ko se peče kruh. Tako naj se v duhu letošnjega gesla »kruh za življenje« po širni Sloveniji razširi »vonj« po kruhu:

- kruhu človeške bližine vsem, ki obupujejo zaradi revščine,

- kruhu pomoči pri premagovanju prvih posledic resničnega pomanjkanja,

- kruhu realnega upanja za pozitivno reševanje stisk, zlasti v družinah,

- pa tudi po Kruhu, v katerem se nam sam Gospod pri sv. maši dnevno daje v jed, ki nasiti bolj kot vsaka druga hrana in nas spreminja v kruh za druge.

V tem tednu želimo biti člani Karitas še na poseben način »most« med tistimi, ki še imajo osnovne potrebne stvari za vsakdanje življenje, in tistimi, ki so v pomanjkanju; torej med »bogatimi« in »revnimi« ter graditi med njimi vezi ljubezni.

Sramotno in nesprejemljivo je, da 60 % svetovnega prebivalstva trpi zaradi revščine in da je tudi v Sloveniji že okoli 10 % takšnih. Reven je tisti, ki nima zadovoljenih osnovnih potreb, ki so hrana, obleka, zdravje, bivališče, izobrazba in služba. Naraščajoča brezposelnost v prihodnjem letu grozi s poglabljanjem stisk. Če se ozremo po velemestih in manjših mestih, so se nekateri ljudje v 21. stoletju spet prisiljeni dobesedno seliti v votline (pod mostove, v rove podzemnih železnic ali celo kanalizacije). Tudi če osebno neposredno nismo krivi za vse to, nas je sram in nas boli srce, da ljudje v tretjem tisočletju še trpijo zaradi lakote in žeje ter sredi najbolj razvitega sveta, tudi našega, živijo v pomanjkanju osnovnih dobrin, čeprav jih ima svet dovolj za vse. Sramotno je, da je na svetu, povzeto po Jezusovi priliki, vedno manj ljudi za mizo in vedno več z Lazarjem pod mizo.

Teden Karitas je zaradi vsega tega tudi jasen klic vsem odgovornim v družbi, ki so poklicani in končno tudi plačani, da delajo za skupno dobro, da opravijo svojo dolžnost. Trajna rešitev je v razvoju, ki pa mora koreniniti v družbeni pravičnosti in človekovem dostojanstvu. Zato si želimo, da bi se »vonj po kruhu« širil tudi v politično in gospodarsko delovanje, kjer morata biti glavni kriterij uspešnosti pravičnost in skupno dobro, sicer krize ne bomo zares premagali. Prav je, da v tem tednu ne prosimo samo za miloščino, seveda tudi, ampak da kličemo vse odgovorne, da delavcem dajo najprej tisto, kar jim po pravičnosti pripada, ker je njihovo: to pa je delovno mesto in dostojno plačilo, kar je osnova za doživljanje lastnega dostojanstva in osebnostno rast.

Vsako odlašanje vodi v še večjo katastrofo in je za mnoge dobesedno smrtonosno. Po svetu zaradi revščine milijoni umirajo, pri nas pa se stiske tako povečujejo, da se že tako previsoka samomorilnost povečuje.

Zbrani pri sv. evharistiji, kjer je v koščku zemeljskega kruha simbolno združena vsa resničnost sveta, znova dojemamo Jezusov zgled, ki govori, da je krščanstvo zavzemanje za drugega ali pa ni krščanstvo. Kristjani imamo še en razlog več, da ne moremo v miru živeti in zreti na potrebe in revščino bližnjih. Ali ne bomo tudi danes na oltarju, kot vsako nedeljo, zrli, kako se Jezus kot Kruh vzame, blagoslovi, razlomi in da (prim. 1 Kor 11,23–24)! Oči telesa in oči srca potrebnih zrejo v nas v pričakovanju čudeža pomnožitve kruha – vsakršnega kruha. Zato je treba pospešiti evangelizacijo »bogatih«. To pa smo v primerjavi z revnimi vsi, ki še imamo vse potrebno za dostojno življenje, da bodo pripravljeni evangeljsko deliti kruh za življenje.

Sočasno, ko se pri tej sv. maši Gospodu zahvaljujem za vas, dragi sodelavci in prostovoljci, se v srcu obračam k Božji Ljubezni in vanjo polagam vse dobrotnike širom Slovenije in tudi preko naših meja, da bi zaslišali Božji glas na dnu svojih src in se po svojih močeh odzvali na »klic dobrote« in bi po svojih darovih za vse potrebne postali »kruh za življenje« v dveh pomenih: v dobesednem so to vsakdanje, za življenje potrebne stvari, v prenesenem pa občutek sprejetosti in bližine soljudi; saj še vedno velja, da človek ne živi samo od kruha, ampak tudi od »kruha« ljubeče bližine sočloveka. Amen!

škof msgr. dr. Marjan Turnšek, predsednik Slovenske Karitas