Kako je z obnovljivimi viri energije?
Komentarji
Od začetka prve industrijske revolucije pred 250 leti se je človeštvo oddaljevalo od najčistejšega in najtrajnejšega vira energije – sonca. Vse se je začelo vrteti okoli dobičkov, monopola in moči. Danes imamo zelo nizke izkoristke električnih aparatov, preveč porabimo za gretje in ohlajevanje.
Informacijski in telekomunikacijski sektor prispevata dva odstotka globalnih emisij ogljikovega dioksida v Evropi. Nešteto računalniških naprav je brez potrebe prižganih dan in noč. Vse to je bilo povod, da je Evropska komisija pričela posvečati pozornost ogrevanju, hlajenju in razsvetljavi stavb ter javni razsvetljavi in do leta 2011 namerava uvesti pasivni standard gradnje stavb.
Cilji Slovenije pa so še višji od evropskih. Želimo imeti 25 odstotkov obnovljivih virov, imamo pa jih že skoraj 20 odstotkov, predvsem v obliki energije iz hidroelektrarn, kar je nad evropskim povprečjem. Sicer pa preko finančne perspektive Slovenija želi uresničiti evropsko direktivo, ki zahteva 9 odstotkov prihranka končne energije do leta 2016.
Tuji strokovnjaki so razočarani nad dejstvom, da so se pri nas zadeve pričele razpletati šele s subvencijami. Pred njimi je bilo opaziti le malo napredka. Sicer pa program trajnostne energije vsebuje štiri točke. Prva je učinkovita gradnja in sanacija stavb v javnem sektorju. Druga je učinkovita raba energije s ciljem zmanjšati rasti porabe. S tem tudi dvigujemo delež obnovljivih virov energije. Tretja so inovativni sistemi za toplotno oskrbo, četrta pa uvajanje čistih tehnologij.
Fotovoltaika je mlada in po mnenju poznavalcev perspektivna panoga za proizvodnjo elektrike iz sonca. Zato je napoved, da bo sončna energija v prihodnjih desetletjih zadostila dve tretjini svetovnih potreb po elektriki, realna, saj je v Evropski uniji sprejeta kot poglavitni energetski vir. Soočamo se z nekakšnim miselnim preobratom in fotovoltaika postaja prava uspešnica. K temu so pripomogle tri stvari: visoka cena nafte, nove tehnologije in subvencije.
Rast niža stroške investicije za 9 odstotkov na leto in povečuje konkurenčnost do drugih virov energije. S pomočjo tehnološkega razvoja bo torej omogočena vrnitev nazaj k naravi, ki je v času velikih klimatskih sprememb nujno potrebno. Trenutno fotovoltaika velja za najbolj sprejemljiv obnovljivi vir, saj jo med drugim odlikuje tudi neslišnost delovanja, okoljska neoporečnost ter cenovna konkurenčnost.
Letošnje leto bo zgodovinsko gledano prelomno leto predvsem zaradi gospodarske in finančne krize. Iz dneva v dan poslušamo informacije o padcih borz, zmanjšanju bruto domačega proizvoda, kreditnih krčih, odpuščanjih, brezposelnosti, posledicah klimatskih sprememb. Svetle prihodnosti ne napoveduje nihče. Zato se zdijo skoraj neverjetne napovedi do skoraj 80-odstotni rast fotovoltaike.
Vendar navdušenci in zagovorniki fotovoltaike zatrjujejo, da je ta rast možna in verjetna. Predvsem, če gledamo na krizo kot priložnost, je bolj razumljiva tudi rast fotovoltaike, ki je učinkovit odgovor na energetsko odvisnost od naftnih in plinskih velikanov. Razpršena in neodvisna proizvodnja zmanjšuje izgube na daljnovodih, tveganja z razpadi elektroenergetskih sistemov, monopole velikih proizvajalcev elektrike ter proizvodnjo toplogrednih plinov in okoljska tveganja.
Dejstvo je, da je fotovoltaika v strmem vzponu, saj povpraševanje presega ponudbo. Letna rast prodaje fotovoltaičnih modulov je bila med letoma 2000 in 2006 kar 45 odstotkov, od leta 2007 dalje pa se beleži in napoveduje 61-odstotna rast.
Vsaka novost omogoča obilo poslovnih priložnosti. Povrhu vsega pa celo paleto inovativnih priložnosti ponuja integracija fotovoltaičnih modulov z obstoječimi izdelki, kot so kritina, fasadna obloga, ulična razsvetljava, skratka povsod tam, kjer imamo proste in neizkoriščene površine, in tam, kjer potrebujemo neodvisno energijo za delovanje.
Fotovoltaična industrija se je zavezala k zagotavljanju energetske tehnologije, ki je trajnostna in konkurenčna. Zagovorniki poudarjajo, da sonce predstavlja za človeka najbolj obetaven in neomejen način izrabe obnovljivih virov. Pretvorba sončne energije v električno ima neposreden in pozitiven učinek na energetsko neodvisnost Evropske unije in varnost oskrbe z električno energijo. Sončne elektrarne zaradi številnih lastnosti, kot so obnovljivost energetskega vira, potencial uporabe, ekološka sprejemljivost, dostopnost, zanesljivost, razpršenost in estetskost ustrezajo kriterijem najsodobnejšega elektroenergetskega vira.
Dejstvo je, da je investicija posameznega projekta zajetna, vendar tisti, ki imajo sredstva, predvsem pa vizijo, stopajo na pot fotovoltaike sami. Za primer lahko vzamemo Nemčijo, Španijo, Kitajsko, Italijo ali Grčijo, ki bodo sedaj imele največ koristi od zamenjave tehnologij. Sončna energija je po prepričanju poznavalcev najbolj perspektivna oblika okolju prijazne energije. Zato si je z naložbo v sončno elektrarno mogoče ustvariti dolgoročno zagotovljen prihodek. Na takšno naložbo je mogoče gledati tudi kot na naložbo za pokojninsko rento. Kakorkoli že, danes je fotovoltaika po prepričanju poznavalcev dobra in donosna naložba, vsaj tako varna kot državne obveznice, dotok obresti za naslednjih 40 let pa je zagotovljen.
