Spomin na Maksa Pleteršnika

Oddaje | 13.12.2009, 20:00

V tokratni oddaji „Graditelji slovenskega doma,“ smo se spomnili decembra leta 1840 rojenega leksikografa Maksa Pleteršnika. S srečno roko je strnil tradicijo pred Levstikom z novim, počasi prodirajočim Škrabčevim rokopisom, ki je slonel na zgodovinski podlagi in živem ljudskem govoru. Maks Pleteršnik je bil vesten profesor, dober kot človek in vse življenje zvesto veren. Umrl je septembra 1923 v Pišecah blizu Brežic.

Maks Pleteršnik je po končani ljudski šoli obiskoval Gimnazijo v Celju, nato pa na Dunaju študiral klasično jezikoslovje in slavistiko. V zgodovino slovenskih jezikoslovcev se je zapisal zlasti kot tvorec slovensko-nemškega slovarja, katerega prvi del je izšel leta 1894, drugi del pa prihodnje leto. Izdajo slovarja je financiral ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf, zato ta slovar imenujejo tudi Wolfov slovar. Pri zbiranju besedišča si je pomagal z deli Oroslava Cafa, Frana Miklošiča, Frana Levstika, Frana Erjavca in drugih, besede pa je pobiral tudi med ljudstvom ter jih izpisoval iz časopisja in leposlovja. Besedam je določil tudi naglas. Nemški prevodi slovenskih besed so zapisani v gotici, v ponatisu iz 2006 pa v sodobni tipografiji. Pokopan je v Pišecah. Po njem nosi ime tudi Osnovna šola Maksa Pleteršnika Pišece.

Na spominskem kamnu Maksu Pleteršniku piše:

"Dal narodu je svojemu zaklad,

odkril bogastvo mu slovenskega jezika."