Svet v letu 2009
Svet
Finančna in gospodarska kriza, boj proti podnebnim spremembam, nova gripa, stare zamere in posledično nerešeni konflikti so zaznamovali leto 2009. S katerimi izzivi se je soočal svet v letu, ki se poslavlja, in kdo so ljudje, ki so bili še posebej na očeh javnosti? Vabljeni k poslušanju pregleda svetovnih dogodkov na zadnji dan leta. Prispevke sta pripravili Urška Rutar in Helena Škrlec. Čemu sta namenili posebno pozornost?
Vse razvite države so bile vsaj nekaj mesecev v recesiji. Čeprav je veliko ljudi opozarjalo na nujnost korenitih sprememb svetovne ureditve, je zdaj postalo jasno, da bo življenje teklo skoraj tako kot prej.
Podobno je z bojem proti podnebnim spremembam. Svetovni voditelji naj bi na decembrskem vrhu na Danskem sprejeli smernice za naprej, a ključnega dogovora ni bilo. Tako lahko le upamo, da zaradi globalnega segrevanja ozračja v prihodnjem letu ne bomo priča še več ekstremnim vremenskim pojavom. Spomnimo le, da se je Tajvan letos soočil z najhujšimi poplavami v svoji zgodovini, tropska nevihta je na Filipinih pustila katastrofalne posledice, Avstralijo pa je zajel najhujši vročinski val v sto letih. V deželi “Tam spodaj”, kot ji tudi pravimo, so prav tako doživeli najhujši peščeni vihar, kar jih pomnijo. Izredno mrzlo vreme, v nekaterih državah so poročali o rekordno nizkih temperaturah, je zajelo Evropo.
Prav tako številnim delom sveta niso prizanesli potresi. Pred veliko nočjo je Italijo prizadel eden najmočnejših v zadnjih 30 letih - umrlo je več sto ljudi.
Strah je zasejala tudi nova gripa. Oči sveta so bile najprej uprte v Mehiko, od koder so vsak dan prihajale novice o novih smrtnih primerih, virus pa se je kmalu razselil po vsem svetu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je za novo gripo umrlo prek 6 tisoč ljudi, bolezen pa so do zdaj zabeležili že v 199 državah.
Tudi v letu 2009 bližnjevzhodni mirovni proces ni napredoval, prav tako nismo bili nič bližje severnokorejskemu in iranskemu jedrskemu vprašanju, val nasilja je zajel Pakistan, nič bolje se ne godi Afganistancem. A vse le ni tako črno. Na Šrilanki se je maja po 37-ih letih končala najdlje trajajoča državljanska vojna v Aziji.
Svet je veliko pričakoval od novega ameriškega predsednika Baracka Obame. Zaprisegel je januarja. Po manj kot letu dni na čelu velesile je dočakal veliko priznanje - Nobelovo nagrado za mir, čeprav ne manjka kritik, da jo je prejel veliko prezgodaj.
Še pogled v Evropsko unijo, ki ji je v prvi polovici leta predsedovala Češka. Glede na to, da je država precej evroskeptična, je bilo to obdobje še kar mirno, čeprav ga je zaznamoval padec češke vlade. Drugo polovico leta je sedemindvajseterico krmarila Švedska. Tako kot ves svet, je tudi Unija bíla bitko z gospodarsko in finančno krizo. Če je bila uspešna, še ne moremo z gotovostjo trditi. Svoje zaupanje v novo sestavo Evropskega parlamenta smo junija pokazali z zelo slabim obiskom volišč. Bolj sklepčno pa so evropski voditelji na čelo Evropske komisije znova postavili Joseja Manuela Barossa. Na prvi decembrski dan je končno začela veljati nova Lizbonsko pogodbo, ki poenostavlja delovanje razširjene povezave, utrjuje njeno vlogo v svetu in omogoča nadaljnjo širitev. Med drugim je pogodba uvedla tudi prvega stalnega predsednika Evropskega sveta in visokega zunanjega predstavnika Unije.
To je le nekaj trenutkov, ki so pustili pečat v letu, ki se poslavlja, več pa, kot že omenjeno, na radiu Ognjišče na zadnji dan leta.
