Nataša LičenNataša Ličen
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Petra StoparPetra Stopar

Rojaki na Švedskem: župnik Zvone Podvinski

| 24.12.2009, 08:07 Matjaž Merljak

Zvone Podvinski je od leta 1993 slovenski izseljenski duhovnik na Švedskem. Njegovo področje je veliko za pet Slovenij. Obiskuje trinajst večjih ali manjših slovenskih skupnosti. Za ohranjanje slovenske identitete je še kako potreben osebni stik. To ohranjanje uresničuje prek pristne slovenske vernosti in narodne zavednosti in ponosa. V zadnjem času si z rojaki prizadeva, da bi otroci spoznali slovenski jezik in ob podpori in pomoči staršev znanje poglobili.

Najprej je potrebno je pomagati ljudem ohranjati stik s Cerkvijo preko zakramentalnega življenja. Tudi drugi in tretji generaciji je treba pomagati, da se v cerkvi in na srečanjih po mašah čuti kot doma. Del rojakov skuša tisto, kar so dobili doma, prakticirati. Ni je slovenske skupnosti na Švedskem, kjer ne bi vsaj nekdo bil reden obiskovalec nedeljskih svetih maš. Nekateri skrbijo za duhovno lepoto. Čuti potrebo ljudi po slovenskem duhovniku. To vedno bolj pride do izraza pri bolnih in ostarelih, ki ne morejo prihajati na skupna srečanja in jih je treba osebno obiskati. Tega je vedno več.

Slovenski duhovniki na Švedskem delujejo od leta 1962. Zvone Podvinski skuša nadaljevati, kar so začrtali njegovi predhodniki. Prvo nedeljo v mesecu obišče Landskrono in Malmö, naslednjo nedeljo Halmstad in Helsingborgu, tretjo nedeljo na vrsto prideta Jönköping in Göteborg, v soboto pred četrto nedeljo obišče Stockholm, na četrto nedeljo pa mašuje v Köpingu in Örebroju oz. Eskilstun. V mesecih s petimi nedeljami, pa se oglasi še v Olofströmu in Nybru. Občasno je maša tudi v Boråsu. Mesečno se pri svetih mašah zbere približno 300 rojakov.

V poletnih mesecih se po sveti maši rojaki zadržijo na družabnem srečanju. Vesel je, da družine v teh krajih poskrbijo tudi za duhovnika. Večinoma so to mlajši in radi pomagajo, kolikor morejo. V veliko veselje mu je bilo, kako so mlade družine in tudi starejši pomagali pri pripravi birmank ob letošnjem prejemu zakramenta. Leta 2012 naj bi spet bila sveta birma. Takrat bo tudi 50-letnica obstoja misije in redne oskrbe slovenskih rojakov s strani slovenskega duhovnika. Na birmo se že pripravljajo štirje mladi

Mladina se sicer rada vključuje v dejavnosti, vključeni so v pastoralno delo, radi pomagajo pri prireditvah (videli smo jih na romanju v Vadsteni) in tako nadaljujejo, kar so začeli njihovi starši.

Zvone Podvinski stanuje v Göteborgu na zahodu Švedske v župniji Kristusa Kralja. Poleg njega tam živijo še štirje narodni duhovniki, ki skrbijo za Libanonce, Poljake, Hrvate in špansko govoreče priseljence. V župniji se srečuje več narodnosti, skoraj 60 maš je na teden - redne župnijske in v različnih jezikih. Tudi mašo za gluhoneme imajo. Zadnjih nekaj let švedska Cerkev skrbi za narodne duhovnike, saj določen odstotek bruto dohodka ljudje namenijo eni od cerkvenih skupnosti. Od takrat je ekonomsko stanje misije bolj stabilno. Je eden redkih, ki pokriva vso Švedsko. Večinska cerkev je protestantska - 80 odstotkov je krščenih, 10 odstotkov jih prakticira vero, 10 odstotkov pa je ostalih veroizpovedi. Katoliška Cerkev na Švedskem je ena redkih v Evropi, da ima porast vernikov. Nekaj več kot 90 tisoč je registriranih katoličanov, vseh pa je okoli 160 tisoč. To je še posebej veliko v primerjavi z Norveško, Dansko, Finsko in Islandijo. Veliko vlogo ima tudi sveta Brigita Švedska. Kot žena in mati ter kristjana je znala reči močno besedo vsakomur. Kar ona ni dosegla je sveta Katarina, njena hči. Vadstena, kjer je sveta Brigita pokopana, je duhovno središče Švedske, Skandinavije in Evrope. Ljudje se ustavijo na grobu v modri cerkvi, ki je zgrajena po njenih videnjih.

Slovenci se priporočajo tudi Mariji Pomagaj in blaženemu Slomšku. V Göteborgu pripravijo tudi večer krščanskih izroči in obnovo posvetitve slovenskega naroda Mariji.

Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...