EU izseljenstvo - nova oblika izseljenstva
Matjaž Merljak
V zadnjem desetletju, natančneje od leta 2003 naprej, se je pojavila nova oblika izseljevanja – to so tisti, ki odhajajo delat v tujino za določen čas in zaradi Slovenije. Gre predvsem za mlade in visoko izobražene kadre, ki obvladajo več evropskih jezikov. O njih je na 16. taboru Slovencev po svetu spregovoril Klemen Žumer.
Klemen Žumer se je rodil in šolal v Ljubljani. Študij mednarodne politične ekonomije je nadaljeval v Kanadi, kjer se je vključil v tamkajšnjo slovensko skupnost. Po diplomi je magistriral na London school of econimics ter na Inštitutu za politične študije v Parizu. Trenutno živi in deluje v Bruslju. Od leta 2006 je svetovalec za medije pri Evropski ljudski stranki.
Največ Slovenskih izseljencev te nove oblike EU izseljenstva je v Bruslju, ki ga ponavadi označujemo za prestolnico Evrope in je eden od treh sedežev evropskih ustanov. Druga dva sta še Luksemburg in Strasbourg. Ne smemo pa pozabiti, da ima EU več kot 50 agencij, ki izvajajo določene specifične politike Evropske unije po vsej Evropi – na primer v Milanu za jedrsko energijo, kjer je zaposlenih 2.000 ljudi, od teh 10 Slovencev. Slovenija se bori za sedež ene od agencij pri nas.
V Bruslju je zaposlenih okrog 50.000 ljudi ki delajo neposredno ali posredno za EU in od tega je približno 500 Slovencev (to pomeni, da je 1 odstotek vseh zaposlenih za EU Slovencev, Slovenija pa predstavlja nekaj manj kot pol odstotka prebivalstva EU). Sem spadajo zaposleni v Evropskem parlamentu (od 8.000 zaposlenih je 55 Slovencev – to vključuje tudi poslance, Klemen Žumer je v EU začel pri g. Lojzetu Peterletu kot asistent), v Evropski komisiji (od 35.000 zaposlenih je 150 Slovencev), v Evropskem svetu (od 3.000 zaposlenih je 100 Slovencev), tisti, ki so zaposleni v raznih ambasadah (pri EU, Belgiji in NATU) skupaj okoli 100 Slovencev (v času predsedovanja Slovenije EU je bila ta številka še enkrat višja), potem lobisti in poslovneži (Slovenska hiša, SPC, Sava, Gorenje, ipd.) kar je okrog 20 Slovencev, potem pa še drugi, kot so na primer naši duhovniki, učitelji slovenščine v Evropskih šolah, možje in žene diplomatov in uslužbencev ter njihovi otroci.
Ti Slovenci se v Bruslju ukvarjajo s predstavljanjem Slovenije in slovenskih interesov v mednarodnih pogajanjih z ostalimi 26 državami unije ali sodelujejo pri pripravi na enem izmed področij evropske zakonodaje. To so pomembne pozicije, za ilustracijo: EU razporeja 1 odstotek BDP Evrope, to je okrog 130 milijard evrov in 80 odstotkov zakonodaje, ki jo sprejemamo v Sloveniji danes, se sprejema zaradi zakonodajnih direktiv in predlogov EU.
Tega se v Sloveniji premalo zavedamo. Poleg pomembnega dela za Slovenijo in slovenske interese v Bruslju delajo Slovenci odgovorni za ogromne mednarodne projekte in poznam več primerov, kjer smo poskušali najti ustrezne partnerje v Sloveniji, s katerimi bi pripravili več milijonske projekte, pa jih v Sloveniji nismo našli. Tukaj je še veliko možnosti za razvoj v Sloveniji. Slovenija teh možnosti pogosto ne vidi in ne pozna prav zato, ker ni dovolj povezana s Slovenci v Bruslju.
Vsebinske poudarke 16. Tabora Slovencev po svetu (ki je potekal 4. julija 2009) smo predstavili v oddaji Slovencem po svetu in domovini 29. novembra 2009!
