Možnosti za povezovanje matice, manjšine in zdomstva

| 01.12.2009, 00:32 Matjaž Merljak

Na okrogli mizi 16. tabora Slovencev po svetu z naslovom Kako se povezujemo in kako bi se želeli povezovati z našimi rojaki po svetu je spregovoril tudi časnikar Sergij Pahor, ki je ena od gonilnih sil slovenske skupnosti v Trstu. Je nekdanji predsednik Sveta slovenskih organizacij na Tržaškem, še naprej pa je dejaven predsednik Društva slovenskih izobražencev, ki vsako leto organizira odmevne študijske dneve Draga na Opčinah. Leta 2005 je prejel zlati red Republike Slovenije za zasluge, pomembne za ohranitev in razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji.

Kot je poudaril, je treba razjasniti odnose med matico in rojaki po svetu. Zamejci so nekaj drugega kot zdomci. Spregovoril je o Dragi: kako so začeli s pomočjo rojakov iz sveta, ki so bili odprti pluralizmu. "Šlo je za potrjevanje nacionalne identitete za matico in tržaško ozemlje," je poudaril. Bili so trn v peti, ker so v njih videli nasprotovanje takratnemu režimu. Kljub temu so vztrajali v nacionalni identiteti, krščanskih vrednotah in političnem pluralizmu in iskali dialog. Do takrat so bila taka soočenja izjemna. Danes je Draga še vedno aktualna, kar so prepričani, da je treba še vedno utrjevati nacionalno identiteto, tudi v matici.

Kako gledajo na možnost povezovanja matice, manjšine in zdomstva?

To je bila njihova stalna skrb, o tem so začeli razpravljati sredi 60-ih let, kot so začeli vabiti ljudi iz zdomstva. Takrat niso imeli možnosti vpliva na matico. Menijo, da bi urad za Slovence v zamejstvu in po svetu moral postati ministrstvo, zavod, ki bo svoje predstavnike redno pošiljal v zamejstvo in po svetu za informiranje in pričevanje. Inštitucije v zamejstvu profesionalne narave (knjižnice, gledališča, glasbene šole) bi morale bite vključene v mrežo podobnih ustanov v Sloveniji.

Za Slovence v zdomstvu je treba bolje organizirati in sistematizirati informacijsko mrežo, da bi informacije začeli sistematično izkoriščati. Matica bi morala biti bolj pozorna do sodelovanja Slovencev v zdomstvu in jim morala dati konkretno pomoč in priznanje. Stalno in sistematično bi morali vabiti profesorje iz tujine, da bi prinesli dragocene izkušnje iz sveta in bi s tem poživili zavest. Večjo pomoč bi morali nuditi kulturnim društvom zunaj Slovenije v smislu, da posodobijo njihovo delovanje. Biti Slovenec, ne pomeni biti le zvest folklori, ki je sicer lepa, dosti močnejša je pripadnost kulturi in jeziku, ki ga je treba gojiti, modernizirati, da ga bodo nove generacije uporabljale in bi ne bil kot jezik pesmi in folklore.

Vsebinske poudarke 16. Tabora Slovencev po svetu (ki je potekal 4. julija 2009) smo predstavili v oddaji Slovencem po svetu in domovini 29. novembra 2009!