Sloveniji ACER in ne Galilleo
| 20.12.2009, 14:33
Ljubljana je postala eno od petih velikih mest, pomembnih v procesu evropskega odločanja, ko nam je pred dobrim tednom dni pripadel sedež agencije za sodelovanje med energetskimi regulatorji. Ta naj bi v energetiki dobila podobno težo, kot jo ima Evropska centralna banka na finančnem področju. Tako lahko rečemo, da bomo v Sloveniji gostili energetsko centralno banko.
Agencija za sodelovanje med energetskimi regulatorji bo združevala in koordinirala nacionalne energetske regulatorje, ki bodo sedeli v njenem odboru. Pristojna bo tudi za reševanje morebitnih sporov med njimi. Bdela bo nad čezmejnim trgovanjem, povezavami in infrastrukturo. Smernice in pravila, ki jih bo sprejemala, formalno ne bodo zavezujoči, vendar jih bo evropska komisija lahko nadgradila v zavezujoče akte. Tej bo tudi svetovala pri tehtanju, ali so odločitve nacionalnih regulatorjev skladne s smernicami komisije. Prav tako bo usklajevala pripravo desetletnih razvojnih načrtov elektroenergetskih prenosnih omrežij in prenosnih omrežij zemeljskega plina. Delo agencije bodo usmerjali trije organi: administrativni svet, odbor regulatorjev in pritožbeni odbor. Administrativni svet bo imenoval člane preostalih dveh in direktorja agencije ter odločal o letnem proračunu, nadziral bo tudi finančno poslovanje. O vseh vsebinskih vprašanjih bo odločal odbor regulatorjev. Pritožbe na odločitve agencije pa bo obravnaval pritožbeni odbor.
Agencija za sodelovanje med energetskimi regulatorji ni katerakoli agencija, ampak ključni dejavnik v energetiki. Energija je namreč eden najpomembnejših strateških resursov, torej ena ključnih dejavnosti v prihodnosti. Ta sedež je zelo pomemben tudi z vidika vplivanja na energetsko politiko. To pa je po prepričanju ministra za gospodarstvo velika priložnost tudi za Slovenijo. Imeli bomo redna srečanja upravnega odbora, v katerem bodo strokovnjaki iz članic Evropske unije. Prav tako se bodo pri nas redno sestajali nacionalni energetski operaterji, potekala bo vrsta drugih srečanj, na katera bodo hodili predstavniki držav članic. To pa hkrati pomeni precej več dela za letališča, hotele in nenazadnje tudi turizem.
Še pomembneje je, da bo Ljubljana postala središče evropske energetske politike. V Sloveniji bo koncentrirano znanje tehnokratov s tega področja. Nova agencija bo tako stičišče dela in srečanj številnih tujih energetskih strokovnjakov, ki imajo neposreden stik z energetsko politiko Evropske unije in tudi priložnost za domače energetske strokovnjake, da delajo v agenciji.
Čeprav agencija na Elekto Slovenije ne bo imela neposrednega vpliva, pa pomeni priložnost za elektroenergetske družbe in zaposlene, da pridejo do ustreznih stikov, informacij in znanja. Možnosti udeležbe na konferencah so namreč za domače strokovnjake bistveno večje, če te potekajo v Sloveniji. Nekateri slovenski strokovnjaki so prepričani, da bo imela odločitev ministrov Evropske unije precejšnje pozitivne učinke za razvoj slovenske energetske stroke.
Agencija mora biti v skladu z uredbo o ustanovitvi agencije popolnoma operativna leta 2011, ko bodo morale članice Evropske unije v svoje pravne ureditve prenesti tretji sveženj zakonodaje s področja energije. S tem svežnjem bodo v Evropski uniji predvidoma izboljšali delovanje evropskega energetskega trga, bolje zaščitili potrošnike in jim s tem, ko bo zagotovljeno konkurenčno delovanje energetskih družb pod enakimi pogoji, zagotovili tudi dostop do najnižjih cen energentov. Dokončno naj bi se vzpostavil tudi učinkovit trg z elektriko in plinom od prenosa. S tovrstno ločitvijo želi evropska komisija preprečiti, da bi družbe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in tudi s prenosom električne energije, izrabile svoj privilegirani položaj pri dostopu do prenosnih zmogljivosti in preprečile dostop drugim dobaviteljem. Komisija namerava z ločitvijo dobave od prenosa preprečiti konflikt interesov, pospešiti naložbe v omrežje in preprečiti diskriminanto ravnanje. Poleg popolne lastniške ločitve pa tretji energetski zakonodajni paket omogoča tudi vzpostavitev neodvisnega operaterja prenosnega omrežja oziroma neodvisnega sistemskega operaterja. Novi energetski zakonodajni paket naj bi prav tako prinesel večjo učinkovitost nacionalnih regulatorjev, povečal preglednost trga, čezmejno sodelovanje in naložbe ter pozitivno vplival na sodelovanje in solidarnost med državami.
Verjetno lahko pričakujemo, da se bodo sčasoma v Ljubljani pojavila različna predstavništva energetskih družb, ki bodo skušala lobirati pri delu agencije. Navzočnost vseh teh ljudi v Ljubljani pa pomeni možnost bistveno boljšega dostopa do informacij in znanja, s tem pa tudi precej več priložnosti. Po prepričanju nekaterih politikov in gospodarstvenikov je pridobitev te agencije v Ljubljano sicer koristno, a bi Slovenija lahko iztržila veliko več. Vemo namreč, da je Slovenija že pred tem kandidirala za sedež evropske satelitske radionavigacije Galileo, zanimala pa se je tudi za sedež nove agencije za upravljanje velikih informacijskih sistemov v notranjih zadevah in pravosodju. Predvsem prva je precej pomembnejša ustanova in Slovenija je menda imela dobre možnosti. Seveda je za nekatere pridobitev sedeža agencije velika zmaga, vendar v resnici veliko manj odmevna, kot bi bila zmaga v boju za sedež Galilea. Poleg tega, so nam pogajalska vrata za Galilelo praktično zaprta in ne še vedno na široko odprta, kot se hvalijo naši politiki.
