| (foto: )
Papež v Genazzanu: Marija je zarja drugačnega dne in znamenje Božje zvestobe
Novice Alen Salihović
Papež Leon XIV. je v ponedeljek zvečer, na predvečer praznika Marijinega rojstva, v svetišču Matere dobrega sveta v Genazzanu daroval sveto mašo. V homiliji je poudaril preprostost Božjega delovanja, Marijo predstavil kot zarjo drugačnega sveta ter vernike povabil, naj v času negotovosti v sebi naredijo prostor miru.
»Obhajamo rojstvo deklice, poklicane, da postane Mati svojega Stvarnika, Mati Boga, ki rešuje,« je dejal papež. Marija se je rodila kot preprosta deklica, podobna hčerkam in vnukinjam, ki jih ljudje držijo v naročju. Prav v njeni majhnosti pa se je razodela moč Božjega načrta. Celotno homilijo je objavil Sveti sedež.
Vrnitev v svetišče, ki papeža spremlja vse življenje
Leon XIV. je v uvodu spomnil, da je že v prvih dneh svojega papeževanja začutil željo obiskati svetišče Matere dobrega sveta, saj ga je ta Marijina podoba spremljala vse življenje s svojo materinsko navzočnostjo in modrostjo.
Genazzano je prvič obiskal 10. maja 2025, dva dni po izvolitvi za papeža. To je bil njegov prvi javni odhod iz Vatikana. Ob začetku petrinske službe je tam Mariji izročil svoje poslanstvo. Njegova povezanost s svetiščem sega že v čas vstopa v avguštinski red in leta njegovega študija v Rimu, ko je pogosto romal v Genazzano.
Svetišče upravljajo avguštinci, v njem pa hranijo starodavno in zelo čaščeno podobo Marije z Detetom. Po izročilu naj bi bila podoba leta 1467 čudežno prinesena iz albanskega Skadra. Albanski katoličani Mater dobrega sveta še danes častijo tudi kot Gospo Albanije.
Pred sveto mašo je papež odkril nov portret, ki ga prikazuje v molitvi pred Marijino podobo. Fresko je izdelal slikar in nekdanji restavrator Vatikanskih muzejev Marco Innocenzi. Portret se je pridružil podobam papežev Urbana VIII., Pija IX., Janeza XXIII. in Janeza Pavla II., ki so prav tako romali v Genazzano. Papež je Mariji izročil tudi zlato vrtnico kot znamenje posebne časti in svoje povezanosti s svetiščem.
V Mariji je zveličanje našlo svoj dom
Papež je dejal, da je v svetišče prišel, da bi deklici Mariji izročil vse, kar se v revnem, ranjenem, a obenem čudovitem človeštvu šele rojeva. Primerjal je to s krhkim poganjkom, ki je kljub svoji nežnosti znamenje Božje zvestobe.
Marija je po njegovih besedah zarja drugačnega dne in sveta, ki bo dokončno osvobojen zla. Vernike je spodbudil, naj jo prosijo za »dober svet«, da bodo znali sprejeti Božjo besedo, jo ohraniti v sebi ter jo uresničevati s pogumnimi in modrimi odločitvami.
Pri premišljevanju se je oprl na sv. Tomaža iz Villanove, avguštinskega redovnika in škofa, ki se je spraševal, zakaj evangelisti o Marijinem rojstvu, odraščanju in življenju povedo tako malo. Leon XIV. je pojasnil, da takšen molk ni praznina, ampak povabilo k globljemu premišljevanju.
Čeprav evangelij po Mateju ne navaja nobene Marijine besede, njena navzočnost in navzočnost Božjega Sina v njej spremenita Jožefovo življenje in celotno zgodovino odrešenja. Marija s svojo navzočnostjo preseže ustaljena pričakovanja in predvidene vzorce človekovega ravnanja. V njej je zveličanje dobilo človeški dom, Bog pa je postal Bog z nami.
V Božjem kraljestvu ni prostora za objestnost
Papež je opozoril, da je Bog za prihod svojega Sina izbral najbolj skromne zgodovinske okoliščine in ponižno dekle. S tem je pokazal izvirnost svojega kraljestva, v katerem ni prostora za oblastnost in objestnost. Božja vsemogočnost se ne razodeva v nadvladi, temveč v ustvarjanju, služenju in skrbi za življenje.
Pot, ki jo je Bog izbral v Mariji, je preprosta in tiha, vendar zato nič manj mogočna in preobražajoča. Enaka je bila tudi Jezusova pot. Kristjani so zato poklicani, da Kristusovemu načinu življenja, njegovim odločitvam in njegovi smeri dajo prednost pred drugimi potmi.
Leon XIV. je vernike povabil tudi h kontemplativni molitvi, v kateri človek odkriva tisto, česar svet še ne vidi, a že obstaja in v sebi nosi novo moč. Poudaril je, da ne gre za beg v domišljijo, ampak za preroški pogled, ki ga posebej potrebujemo v obdobjih uničevanja in negotovosti.
Mir naj najprej raste v človekovem srcu
Ob sklepu homilije se je papež ustavil ob preroku Miheju, ki je v majhnem Betlehemu prepoznal kraj, iz katerega bo prišel Kralj miru. Vernike je povabil, naj si mir upajo predstavljati, ga sprejmejo kot Božji dar in mu dejavno služijo.
Mir mora po njegovih besedah najprej rasti v človekovem srcu, da bi lahko nato pognal tudi v svetu. Pri tem poslanstvu kristjani niso sami, saj jih spremlja Mati dobrega sveta.
Po maši se je Leon XIV. še zadnjič ustavil v molitvi v Marijini kapeli, bogoslužje pa se je sklenilo s petjem himne Materi dobrega sveta.
