Nemška zastava pred bundestagom | (foto: Pixabay/tvjoern)
Tako velike napetosti še ni bilo
Svet Helena Križnik
Na Saškem - Anhaltu na vzhodu Nemčije bodo prvi septembrsko nedeljo izbirali nove predstavnike deželnega parlamenta. Zgodovinska zmaga se obeta stranki Alternativa za Nemčijo. Kaj bi to pomenilo za zvezno raven in prihodnjo politično usmeritev evropske velesile?
Saška - Anhalt je nemška zvezna dežela, ki je po velikosti primerljiva s Slovenijo. Šteje 2,1 milijona prebivalcev. Od leta 2002 je tam na oblasti Krščansko - demokratska unija, trenutno vlada v koaliciji s socialdemokrati in liberalci. Zdaj bi utegnile nastopiti velike spremembe, na kar je v pogovoru za Radio Ognjišče spomnil tudi politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. »Nemško politiko vsaj z enim očesom spremljam že več kot 30 let, a se mi zdi, da še pred nobenimi deželnimi volitvami napetost ni bila tako velika. To pa zato, ker je prvič na obzorju možnega, da bi Alternativa za Nemčijo, populistična stranka, dosegla celo absolutno večino sedežev.«
V Nemčiji zatajil osrednji tok konzervativne politike
Zakaj takšen premik v razpoloženju volivcev v tem delu države? »Glavni razlog je najbrž, da se predvsem vzhodno nemško podeželje čuti izrazito odrinjeno 35 let po nemški združitvi. Nekateri opozarjajo tudi na dolgo senco dediščine sovjetske nadoblasti v vzhodni Nemčiji, za katero je bilo značilno tudi nasprotovanje liberalizmu, nasprotovanje krščanstvu, nasprotovanje Cerkvam. Ampak sam bi dodal še en pomembna razlog, ki se mi zdi ključen. Zdi se mi, da je v Nemčiji v zadnjih 20 letih zatajil predvsem osrednji tok konzervativne politike, da ni več opravljal svoje politične vloge, da je se preveč pomaknil na levo,« je pojasnil dr. Maver.
Če bi Alternativa za Nemčijo prevzela deželno vlado, bi bilo to lahko zanjo zdravilno
Če bi Alternativa za Nemčijo osvojila absolutno večino, bi se lahko močno zamajal predvsem položaj zveznega kanclerja Friedricha Merza, ki je tudi vodja Krščansko - demokratske unije. Že zdaj ni preveč priljubljen, zato ne bi bilo nikakršno presenečenje, če bi v vrstah njegove stranke sprožili iskanje njegovega naslednika. Dr. Maver je še opozoril, da bi ob zelo dobrem rezultatu Alternative za Nemčijo lahko postali glasnejši tudi vsi tisti, ki ugotavljajo, da se je strategija tako imenovanega požarnega zidu, po kateri z Alternativo za Nemčijo ni nikakršnega sodelovanja, izpela. »Sam mislim, da bi recimo en tak eksperiment, da Alternativa za Nemčijo dejansko prevzame deželno vlado in se poskusi v dejanskem oblikovanju vladne politike, verjetno deloval zdravilno, saj so izkušnje s tem, ko podobne stranke pridejo na oblast, do zdaj ponavadi pokazale, da se, ko v resnici nosijo odgovornost za pomembne stvari, ne znajdejo, in da potem tudi očaranost volivcev z njimi mine.« Za zdaj namreč Alternativa za Nemčijo priložnosti, da bi se izkazala kot nosilka oblasti na katerikoli ravni, ni imela, ugoden položaj v opoziciji ji omogoča, da obljublja marsikaj. Če bi bila za krmilom, bi bilo gotovo drugače, je dodal dr. Maver.
