Gen-I in Elektro Energija se bosta združila. | (foto: splet)
Gen-I bankomat privilegirancev
Komentarji | Alen Salihović
Saga okoli skupine Gen-I in njene hčerinske družbe Gen-I Sonce dobiva nove razsežnosti. Romunski protikorupcijski organi so zaradi suma korupcije pridržali direktorja Gen-I Sonce Gregorja Hudohmeta. Ta naj bi pri projektu gradnje velikega baterijskega hranilnika zahteval najmanj 450.000 evrov podkupnine, domnevno plačilo pa naj bi skušali prikriti kot običajen poslovni dogovor.
V teh dneh slišimo, da gre za sum in ne za pravnomočno ugotovljeno krivdo. Toda očitki so tako resni, da jih ni mogoče odpraviti zgolj z nekaj previdno sestavljenimi sporočili za javnost. Robert Golob, nekdanji predsednik uprave Gen-I in dolgoletni Hudohmetov znanec, je dejal, da sum še ni krivda. To je seveda eno temeljnih načel pravne države. Toda pri Golobovem odzivu ostaja grenak priokus. Hudohmeta je opisal kot sposobnega, predanega in korektnega človeka ter razkril, da je bil gost na njegovi poroki. Osebno prijateljstvo samo po sebi ne dokazuje ničesar, vendar pojasni, zakaj je bil odziv tako oseben.
Ob tem se spomnimo predvolilnega leta 2022, ko so se pojavile informacije o bančnem računu, odprtem na Golobovo ime v Romuniji. Golob je zatrjeval, da računov v tujini nima, pozneje pa pojasnil, da naj bi šlo za zlorabo njegove identitete a vseeno pozneje priznal, da je račun odkril po naključju, da ga je banka januarja 2022 sama zaprla in da na njem ni bilo transakcij. Prav zaradi takšnih nejasnosti bi morali biti danes standardi pojasnjevanja še višji, ne pa nižji.
Uprava Gen-I je medtem odredila revizijo romunskega posla, imenovala začasna direktorja Gen-I Sonce in začela preučevati možnost zamrznitve projekta. To so konkretni ukrepi in tega ni mogoče zanikati. Toda gre za prvi, najosnovnejši odziv, ki bi ga od odgovorne uprave pričakovali v vsakem podobnem primeru. Notranja revizija sama po sebi še ne bo odpravila dvomov. Potrebna bi bila neodvisna preiskava poslovanja Gen-I in njegovih hčerinskih družb v Sloveniji in tujini, njene bistvene ugotovitve pa bi morale biti predstavljene javnosti.
To ni prvi primer, ki je načel zaupanje v preglednost Gen-I. Javnost še vedno ni dobila povsem prepričljivih odgovorov glede dobrih sto tisoč evrov, ki jih je Gen-I nakazal podjetju nekdanje novinarke in poznejše generalne sekretarke Gibanja Svoboda Vesne Vuković.
Ko se v istem okolju ponavljajo nepojasnjeni računi, sporna nakazila, tesne osebne in politične povezave ter zdaj še preiskava domnevne podkupnine, je težko govoriti samo o naključjih. Morda je izraz »lovke globoke države« politično obarvan, toda vtis zaprtega omrežja, ki predvsem varuje samo sebe, postaja vse močnejši.
Gen-I zagotavlja, da ščiti družbo, zaposlene, poslovne partnerje in odjemalce. Prav odjemalci in državljani pa imajo pravico vedeti, kako se posluje v skupini, ki ima tako pomembno vlogo v slovenski energetiki.
Sum res še ni krivda. Toda sum tudi ni razlog za molk, izmikanje ali čakanje, da afera mine. Edini pravi odgovor so neodvisna revizija, popolna preglednost in odgovornost – ne glede na imena, prijateljstva in politične povezave.
