Na Domačiji Jarc so veseli odličnih mladih vin | (foto: Izidor Šček)
Domačija Jarc: Veselje in hvaležnost ob odličnih mladih vinih
Kmetijstvo | Robert Božič
»Mi smo se vedno na ta dan zahvalili za letino in tudi večerjo imamo za Martinovo vedno v družinskem krogu,« je o praznovanju današnjega praznika v sobotni oddaji Naš gost spregovorila mama Milenka Marko. Letos je, po zahtevnem letu hvaležnost še posebej občutena, saj je na današnje Martinovo v njihovi novi, lepo urejeni kleti, luč sveta ugledal dober ducat mladih vin.
Hči Jerneja Marko, ki se je že zelo mlada odločila, da bo nadaljevala družinsko vinogradniško in vinarsko tradicijo, letošnje leto opisuje kot »precej zanimivo, saj so ga zaznamovali blažja pozeba, poletni vročinski valovi in suša ter tudi nekaj toče, ki pa na srečo ni povzročila večje škode. Zaradi vročine in suše je bilo grozdje bolj koncentrirano, zato so tudi letošnja mlada vina alkoholno bogatejša in delujejo bolj polna.
Več kot 10 različnih sort vinske trte in še precej več različnih mladih vin
Modra frankinja predstavlja avtohtono sorto in njihovo edino rdečo sorto. Obsega okoli 15 odstotkov njihove pridelave, sicer pa jo v kleti negujejo v različnih slogih: kot rose, kot mlado vino, posebnost pa je Modra frankinja iz linije »Babji kot«, ki dve leti zori v posebnem lesenem sodu.
V vinogradih imajo tudi veliko različnih belih sort vinske trte in vsako stisnejo posebej ter iz nje naredijo vino. Med njimi so sauvignon, beli pinot, sivi pinot, chardonnay, traminec, rumeni muškat, renski in laški rizling, nekatere med njimi pa šolajo in zorijo v več različic. Posebej iskan in v modi je rose, predvsem zaradi svoje lahkotnosti, svežine, sadnosti in atraktivne barve.
Jerneja je ponosna na penino, ki temelji na bolj zgodaj potrganem chardonnayu. »Torej, želela sem neko resno penino, ker jih imam sama zelo rada, drugače pa jih doma še nikoli nismo delali pred tem,« svoje zelo uspešne srednješolske eksperimente pojasni Jerneja. Hkrati je, od popolni podpori staršev, začela poskuse tudi z Modro Frankinjo, ki je zorela v lesenem sodu.
Izobraževanje v tujini: »Najboljše vino je prodano vino!«
Jerneja je del svojega študija opravila tudi v Franciji, kjer je spoznavala tamkajšnjo kulturo pridelave vina, tamkajšnje sortne filozofije ter »luksuzni marketing in psihologijo potrošnikov«. Izkušnja ji je prinesla širši pogled na pomembnost procesa trženja in pristnega stika s kupci, saj se zaveda, da je le uspešna prodaja ključ do uspešne kmetije.
Domačija Jarc se iz roda v rod prenaša po ženski strani
Na Domačiji Jarc se posest in vodenje kmetije že skozi zadnjih šest generacij dedujeta izključno po ženski strani. Ta zanimiva družinska tradicija je nastala »po sili razmer, saj sta se v vsaki generaciji na kmetiji rodili po dve hčerki, zaradi česar je posest vedno prevzela hči, ob tem pa se je z vsakim prenosom generacije spremenil tudi družinski priimek.« V dolgi verigi prednikov so se tako zvrstili priimki od prvih generacij Dojče, Drosk, Kren in Jarc pa vse do današnjega priimka Marko.
»Babji kot«
Ker je dedovanje po ženski liniji močno zaznamovalo zgodovino in identiteto domačije, se je mlada prevzemnica Jerneja odločila, da se tej tradiciji pokloni na poseben način. Svojo novo linijo vin je poimenovala »Babji kot«, s čimer na eni strani ohranja spomin na ženske korenine prednikov ter na drugi strani opozarja na ustno izročilo »o predelu nad vinogradi, od koder prihajajo najhujše nevihte.«
Mama Milenka in oče Miha sta ponosna, da se ta pristen družinski navdih nadaljuje, predvsem pa, da se je Jerneja popolnoma spontano in samostojo odločila, da nadaljuje in razvija družinsko tradicijo. To je najlepše darilo za desetletja njunega dela in dela njunih prednikov, ko je vsaka genaracija skrbela za to, da je »kmetijo predala naprej na trdih temeljih« mlada pa je to delo nadlajevala in nadgrajevala, »ja, z marsikaterim odrekanjem, vztrajnostjo in jasnim ciljem.«
