Vsak mora sam priti do svojega olja

Cerkev na Slovenskem 10. 11. 2026, 08:17 | Alen Salihović

Na praznik sv. Martina, zavetnika župnije in kraja, ter ob 770-letnici prve pisne omembe Šmartnega ob Paki je celjski škof Maksimilijan obiskal župnijo sv. Martina in skupaj z verniki daroval slovesno zahvalno sveto mašo. Praznovanje je združilo hvaležnost za bogato zgodovino kraja in župnije ter pogled v prihodnost, ki jo lahko gradi le živa in trdna vera.

V uvodu je škof izrazil veselje, da se znova vrača v Šmartno ob Paki, kjer prepoznava dejavno in povezano krščansko skupnost. »Vedno rad pridem v Šmartno, ker čutim, da ste živa krščanska skupnost, ki se zaveda, kdo vas je poklical in kam vas je poklical. Svoje krščanstvo živite kot verniki, kot župljani in kot ponosni pripadniki tega kraja,« je dejal.

Osrednji poudarek pridige je škof oprl na evangeljski odlomek o desetih devicah in Jezusove besede: »Bodite torej budni, ker ne veste ne ure ne dneva.« Ob tem je izpostavil dve pomembni drži krščanskega življenja: hvaležnost in čuječnost.

Hvaležnost kot prvo olje za življenjske svetilke

Ob visokem jubileju kraja je škof vernike povabil k spominu na številne rodove, ki so skozi stoletja ustvarjali življenje v dolini ob Paki. »Veliko smo prejeli, še preden smo mogli sami karkoli prispevati. Danes živimo tudi od tega, kar so pred nami sejali drugi,« je poudaril.

Po njegovih besedah hvaležnost ni zgolj lep občutek ali nostalgija, temveč sposobnost prepoznati dobro, ki smo ga prejeli od Boga in ljudi. Opozoril je, da so odnosi tam, kjer zmanjka besede »hvala«, hitro osiromašeni in trdi, medtem ko hvaležnost odpira prostor za novo življenje.

Kot zgled je predstavil zavetnika sv. Martina, ki je v ubogem človeku prepoznal Kristusa in brez oklevanja delil svoj plašč. »Hvaležno in odprto srce vidi Kristusa v bližnjem,« je poudaril škof ter vernike spodbudil, naj si pogosteje izrekajo preproste besede zahvale.

Čuječnost pomeni vsak dan zbirati olje vere

V drugem delu nagovora se je posvetil simboliki olja iz evangeljske prilike. Pojasnil je, da olje predstavlja živ odnos z Bogom, ki ga ni mogoče podariti ali izposoditi. »Nihče ne more verovati namesto mene. Nihče ne more moliti, ljubiti ali odpuščati namesto drugega. Vsak mora sam priti do svojega olja,« je dejal.

Po njegovih besedah se olje za svetilke nabira počasi, skozi vsakodnevno molitev, poslušanje Božje besede, prejemanje zakramentov in odprtost za delovanje Svetega Duha. Posebej je izpostavil pomen osebne molitve, ki človeku pomaga ponovno odkriti, kdo je pred Bogom. »Vera, ki smo jo prejeli pri krstu in birmi, potrebuje današnjo molitev, današnjo zvestobo in današnjo ljubezen,« je poudaril.

Vernike je povabil tudi k večjemu zaupanju v darove Svetega Duha, ki jih je vsak kristjan prejel za svoje življenje in za graditev občestva.

Kakšno luč bomo predali prihodnjim rodovom?

Ob praznovanju 770-letnice Šmartnega ob Paki je škof postavil vprašanje, ki presega zgolj zgodovinski spomin: kakšno dediščino vere in medsebojnih odnosov bomo zapustili tistim, ki prihajajo za nami?

Po njegovih besedah bodo otroci vero prepoznavali predvsem po življenju odraslih, po njihovih odnosih, spoštovanju, potrpežljivosti in pripravljenosti pomagati bližnjemu. »Tisto, iz česar res živimo in kar dela naše skupnosti lepe, so naši medsebojni odnosi, naše družine, naša ljubezen, naša potrpežljivost in hvaležnost,« je dejal.

Mašo je sklenil z molitvijo, v kateri je Bogu izročil župnijo, kraj in vse rodove, ki so skozi stoletja soustvarjali življenje pod varstvom sv. Martina.

Spomin na bogato zgodovino župnije

Po sveti maši je župnik Ivan Napret predstavil zgodovinski razvoj župnije in cerkve sv. Martina. Ob tem je spomnil, da je bilo Šmartno ob Paki kot vikariat župnije Žalec leta 1256 priključeno cistercijanskemu samostanu v Stični. Cerkev sv. Martina je prvič omenjena leta 1262, župnija pa leta 1528.

Današnja cerkev je v jedru gotska stavba iz 14. stoletja, ki je skozi stoletja doživela številne prezidave. Med najdragocenejše umetnostne spomenike sodijo freske iz okoli leta 1450, krstni kamen z letnico 1563, poznobaročni veliki oltar iz leta 1836 ter bogata zbirka sakralne umetnosti, posvečene sv. Martinu in drugim svetnikom.

Posebno mesto imajo tudi orgle, ki jih je leta 2011 izdelala Orglarska delavnica Maribor, ter zvonovi, ki še danes pričajo o bogati zgodovini in vztrajnosti župnijskega občestva.

Ob jubileju so se župljani s hvaležnostjo spomnili vseh duhovnikov, dobrotnikov in rodov vernikov, ki so skozi stoletja ohranjali cerkev, župnijo in krščansko izročilo ter ga predajali novim generacijam.