David Hrup Mavsar | (foto: ARO)
Od uspehov na področju tekmovanj s perutnino do športne fotografije
Via positiva Nataša Ličen
Mladi vzreditelj okrasne perutnine David Hrup Mavsar je svojo zgodbo predstavil tudi v počitniški četrtkovi popoldanski oddaji. Posebej se posveča vzreji japonskih pritlikavih kokoši pasme chabo, s katerimi sodeluje na domačih in mednarodnih razstavah. Ob skrbi za živali in šolskih obveznostih čas namenja tudi odbojki in v zadnjem času vse bolj športni fotografiji.
Davidovo zanimanje za živali se je začelo že v otroštvu. Od nekdaj ga zanimajo. Najprej so bile to mačke, nato kokoši, pomemben trenutek pa je predstavljala izkušnja z racami, v enega od njihovih gnezd je položil tudi kokošje in izvalil se je piščanec, s tem se je njegovo zanimanje za perutnino še okrepilo. Naslednji korak je bil valilnik, ki si ga je zaželel za rojstni dan. Prvi poskusi niso bili uspešni in David je že razmišljal, da naprava ne deluje oziroma da je ne zna pravilno uporabljati. Ob spodbudi domačih je po novih poskusih valjenje vendarle uspelo. Ta izkušnja je bila ena od pomembnih prelomnic na poti do zahtevnejše in bolj načrtovane vzreje.
Posebna pasma z Japonske
David se posebej posveča japonskim pritlikavim kokošim pasme chabo. Gre za okrasno pasmo, ki je bila na Japonskem cenjena predvsem zaradi svojega videza. Kokoši so manjše od običajnih domačih kokoši, imajo značilne kratke noge, njihova jajca pa so nekoliko večja od prepeličjih. Prav zaradi svoje velikosti in zunanjosti so bile v preteklosti priljubljene predvsem kot okrasne živali. Vzreja pa še zdaleč ne pomeni zgolj vsakodnevnega hranjenja in skrbi za živali. Zahteva načrtovanje, spremljanje posameznih živali in dobro poznavanje njihovih lastnosti.
David je pojasnil, da vodi natančno evidenco o izvoru posameznih piščancev. Živali so razdeljene v družine, piščanci dobijo označene obročke, spremlja pa tudi, iz katerega jajca in od katere kokoši izvira posamezna žival. Pri valjenju je pomembna že izbira jajc. Ta morajo biti primerne velikosti in posebej označena. Po nekaj dneh jih je mogoče pregledati s svetlobo ter ugotoviti, ali se v njih razvija zarodek. Za uspešno umetno valjenje je treba zagotoviti tudi primerno temperaturo in vlago ter redno obračanje jajc. Piščanci se praviloma izvalijo po približno 21 dneh.
David trenutno skrbi za približno sto kokoši. Takšno število živali zahteva precej časa, organizacije in vsakodnevne odgovornosti ter prilagajanje. Pri delu mu pomaga družina, posebej je navdušen ob pomoči mlajšega brata.
Z živalmi tudi na razstave
Vzreja se je sčasoma iz domačega zanimanja razvila tudi v sodelovanje na razstavah. David s svojimi živalmi nastopa tako v Sloveniji kot v tujini, z njimi je dosegel visoke ocene in več priznanj. Razstavljanje okrasne perutnine je povezano z natančno določenimi značilnostmi posamezne pasme. Pri načrtovanju vzreje zato ni pomembno le, da so živali zdrave, ampak tudi, katere lastnosti prenašajo na naslednje generacije. Za mladega vzreditelja to pomeni postopno pridobivanje znanja in izkušenj ter spremljanje razvoja vsake nove generacije.
Prav ta kombinacija vsakodnevne praktične skrbi za živali in dolgoročnega načrtovanja daje njegovemu hobiju drugačno razsežnost. Rezultati na razstavah so vidnejši del njegovega dela, pred njimi pa so številni dnevi hranjenja, čiščenja, opazovanja živali, spremljanja njihovega razvoja in izbire primernih parov za nadaljnjo vzrejo. Med šolo, odbojko, fotografijo in živalmi
David tudi z uspehi na področju športne fotografije
V objektiv skuša ujeti dogajanje, gibanje in trenutke, ki odločajo o značaju posamezne tekme ali športnega dogodka. Gre za področje, ki od fotografa zahteva veliko pozornosti in hitro odzivanje.
Različne dejavnosti, od vzreje živali, razstav do odbojke in športne fotografije – imajo kljub razlikam nekaj skupnega. Vse zahtevajo pozornost, vztrajnost in pripravljenost, da človek svoje znanje postopoma nadgrajuje. Njegova zgodba kaže, da se lahko zanimanje, ki se začne kot otroška radovednost, ob vztrajnosti razvije v resnejšo dejavnost.
