Surova kalijeva sol: Pomembno nahajališče te surovine je tudi v Kongu | (foto: Katarzyna Kosianok from Pixabay)
Bo Trump uvažal »krvavo« kalijevo sol?
Kmetijstvo Robert Božič
Včerajšnja napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da namerava kalijevo sol, ki je ena od osnovnih surovin za proizvodnjo umetnih gnojil, namesto iz Kanade uvažati iz Belorusije, je razburkala svetovno javnost. Trump trdi, da bo to cenovno ugodno za ameriške kmete, EU ter zaveznice Ukrajine pa so nad njegovo napovedjo zaskrbljene, saj to pomeni precejšnjo omilitev gospodarskega pritiska na beloruski in posledično tudi Putinov režim.
Trump je s svojo napovedjo: »Združene države Amerike delajo na velikanskem dogovoru glede nakupa kalija iz Belorusije, katerega cene bi bile znatno nižje od tistih, ki jih trenutno plačujemo Kanadi, kar je zelo dobra novica za naše kmete in živinorejce,« spet sprožil vihar.
No matter to what extent Trump gifts consessions upon the dictators, they continue to humiliate him.
— Jay in Kyiv (@JayinKyiv) September 22, 2026
As the US President takes yet more sanctions off Belarus and goes public with the "deal" to flood US money into the dictatorship, Lukashenko says Putin will still purchase all… pic.twitter.com/g2dgz2SHGr
Jasno je da je napoved v prvi vrsti namenjena pritisku na trgovinska pogajanja s Kanado, ki je v preteklosti pokrivala več kot dve tretjini ameriških potreb po kalijevih gnojilih, a Lukašenko pravi: »Mnogi kričijo: O, kalij! O, kalij! Tudi če bi ga danes želeli dobavljati na zahodne trge, ga nimamo!«
Lol. Even pointing out that Putin puppet state Belarus is 5000 miles away and landlocked (and shipping through Russia...) misses the point. Trump's "massive deals" are always about enriching him and his pals, and dictatorships also prefer to work on those terms. https://t.co/hRsHgmznjX
— Garry Kasparov (@Kasparov63) September 21, 2026
Kalij - Steber beloruskega (in ruskega) režima
Kalijeva sol je pred sankcijami predstavljala več kot 10 % celotnega izvoza Belorusije in je bila ključni vir prihodkov za Lukašenkov režim. Na to med drugim opozarja tudi Svetlana Tihanovska. Ta je pred uvedbo sankcij, tudi s cenovnimi vojnami, poskušal svoj položaj na trgu gnojil utrditi, a je kasneje moral izvoz preusmeriti predvsem na Kitajsko, v Indijo ter Rusijo. Rusija pa je poleg Kanade ena največjih proizvajalk te pomembne surovine za gnojila, ki jo rudarji kopljejo globoko pod zemljo.
After POTUS announced that US is working on a "massive" potash purchase from Belarus, Belarusian opposition leader Tsikhanouskaya tells me in NYC: "potash is the main source of income for Lukashenko and this money goes for repressions, for supporting Russia in this war" pic.twitter.com/8YFAEt89Ol
— Augustinas Šemelis (@a_semelis) September 22, 2026
Ukrajinska stran v odzivu na Trumpovo napoved govori o »krvavi« kalijevi soli. To prispodobo je sicer prvi izrekel premier Saskatchewana Scott Moe in z njo opozoril, da vsa izvoz te rudnine, po zaprtju transportne poti prek Litve, poteka prek Rusije.
More than 40 countries - Canada and its allies - have sanctions against Belarus for supporting war criminal Putin’s invasion of Ukraine.
— Scott Moe (@PremierScottMoe) September 21, 2026
Buying blood potash from Belarus is supporting Russian aggression.
It’s wrong and it doesn’t make sense.
All of that potash has to be… pic.twitter.com/Omat5YxNOq
Ker sta Belorusija in Rusija v tesni gospodarski nazvezi, se beloruska in ruska gnojila v praksi pogosto mešajo in prav zahodni zavezniki trdijo, da bo Trump v resnici uvažal kalijevo sol iz Rusije, kar pa si zaradi nasprotovanja v javnosti, ne upa na glas povedati.
Nemoč EU in zahoda
EU ter zaveznice Ukrajine zaradi sproščanja gospodarskega pritiska na beloruski režim izražajo zaskrbljenost, kaj več kot to, pa ob svojeglavih potezah Trumpa trenutno tudi ne morejo storiti. Zanimivo pa bo videti, kako bo vse skupaj odmevalo v dvostranskih pogovorih ob robu 81. zasedanja Generalne skupščine ZN, ki poteka v New Yorku.
Odprava sankcij za dva ruska oligarha
Na nemoč Evropske unije kaže tudi včeraj sklenjen začasni dogovor o odpravi sankcij proti ruskima oligarhoma Ališerju Usmanovu in Mihailu Fridmanu. Umik sankcij za prvega naj bi Francija zahtevala zaradi dogovora o izpustitvi francoskih ujetnikov v Azerbajdžanu, Luksemburg pa je nato zahteval še umik sankcij za Fridmana, saj prinašajo precejšnjo škodo tamkajšnjemu gospodarstvu.
Odločitev, ki ji zelo nasprotujejo v Ukrajini, je pogojena tudi s pravnimi zapleti, saj so sodišča ugotovila, da so bile sankcije v nekaterih primerih uvedene pravno neusklajeno in se torej EU spopada z nevarnostjo izjemno visokih tožb za odškodnino s strani prizadetih oligarhov.
Usmanov and Fridman were listed because they are part of Russia's aggressive regime waging a war of aggression against Ukraine.
— Andrii Sybiha 🇺🇦 (@andrii_sybiha) September 21, 2026
What has changed? Nothing. Delisting is unacceptable and would send the wrong signal to Moscow at a time when pressure needs to increase.
On the…



