Zasloni, telefon | (foto: Erik Mclean/Pexels)
Ali naj gre z družino v hribe, je vprašala umetno inteligenco
Za življenje Rok Mihevc
Kako ohraniti človeka svobodnega v svetu, v katerem nam tehnologija ponuja vedno več odgovorov, zabave in bližnjic? V oddaji Za življenje smo gostili terapevta Miha Kramlija, ki je opozoril na posledice pretirane in neprimerne uporabe digitalnih tehnologij, spregovoril o zasvojenostih ter poudaril pomen družine, odnosov, telesne izkušnje, molitve in resnične človeške bližine.
Kramli umetne inteligence in sodobne tehnologije ne zavrača. Nasprotno, vidi ju kot koristno orodje, kadar človeku pomagata pri delu in reševanju konkretnih nalog. Težava po njegovem nastane takrat, ko tehnologiji prepustimo odločitve, ki bi morale ostati del človekove osebne in odnosne odgovornosti. Kot primer je opisal sedemnajstletnico, ki se je pred odločitvijo, ali bo šla z družino v hribe, želela najprej posvetovati z umetno inteligenco. »Avtoriteto odločitve je prepustila umetni inteligenci, ne družini.«
Ko tehnologija začne delati namesto človeka
Gost oddaje je posebej poudaril razliko med tehnologijo, ki človeku pomaga, in tehnologijo, ki naloge opravi namesto njega. Če se človek ne uči, ne pomni, ne rešuje problemov in ne ustvarja, možgani po njegovem opozorilu izgubljajo pomembne spodbude. Kramli zato zagovarja tudi učenje na pamet, ponavljanje, branje in druge dejavnosti, ki od človeka zahtevajo vztrajnost. »Možganski sistem je naravnan, da mora iti skozi eno stvar velikokrat, da to postane vedenjski vzorec.«
Opozarja, da možgani potrebujejo dejavnost in napor ter da lahko pretirano naslanjanje na digitalne pripomočke človeka od tega oddalji.
Resnično življenje potrebuje izkušnjo »rok in nog«
Velik del pogovora je bil namenjen mladim, ki vse več časa preživljajo pred zasloni, medtem ko jih manj zanimajo druženje, šport, knjige, narava in druge dejavnosti. Posebej je opozoril tudi na nenehno menjavanje kratkih digitalnih vsebin. Mlad človek lahko v enem dnevu pregleda na stotine dražljajev, ki so oblikovani tako, da drug za drugim pritegnejo njegovo pozornost. Takšen »spletni nemir« se po Kramlijevih besedah lahko prenese tudi v človekovo notranjost.
Brez spremembe staršev je težko pomagati otroku
Pri zdravljenju težav, povezanih s tehnologijo, po Kramlijevih izkušnjah ni dovolj, da se spremeni samo otrok. Spremeniti se mora družinska kultura. Opisuje primer trinajstletnika, ki je imel zaradi neprimerne uporabe tehnologije velike težave s šolo. Ko so ob koncu obravnave predlagali, da v njegovi sobi ne bo več telefona, tablice, računalnika, igralne konzole in televizije, je Kramli poudaril, da mora sprememba veljati tudi za starše, saj da ne morejo od njega zahtevati nečesa, česar sami niso pripravljeni živeti. »Nemogoče je v takih primerih karkoli spremeniti, če ni tukaj kapacitete v starših, ki so zgled in ki so opora.«
Poudaril je tudi, da je resno zdravljenje zasvojenosti dolgotrajen proces. Program, v katerem deluje, traja tri leta. Pri globokih zasvojenostih kratkotrajna odpoved tehnologiji po njegovih izkušnjah pogosto še ne pomeni, da je težava rešena.
Omejitev družbenih omrežij ni dovolj
Kramli podpira prizadevanja za večjo zaščito otrok in mladostnikov pred družbenimi omrežji, vendar opozarja, da zgolj starostna omejitev ne rešuje problema. Po njegovem mnenju je treba začeti veliko prej, že pri tem, kako tehnologijo vključujemo v življenje majhnega otroka. Pri tem opozarja na zaslone, ki se pojavljajo že pri izdelkih za najmlajše otroke.
Ko terapevtu ostane molitev
Posebej oseben del pogovora je nastopil ob vprašanju, kaj naredi terapevt, ko pred seboj vidi človeka, ki je tako globoko v zasvojenosti, da strokovna orodja morda ne bodo zadostovala. Kramli je priznal, da se tudi sam znajde pred mejami lastnega znanja in terapevtskih metod. »Naš razum je preslaboten, da bi lahko marsikaj naredili. Marsikje pa odpovemo.« Takrat se, pravi, zateče k molitvi. Spomni se Jezusovih besed: »Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.« V tem vidi tudi priznanje, da človeka ni mogoče v celoti »popraviti« zgolj z metodo in človeško močjo.
