Radio Ognjišče
Jože BartoljJože Bartolj
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Meta PotočnikMeta Potočnik
Propedevtiki (foto: Arhiv Janeza Špegliča)
Propedevtiki | (foto: Arhiv Janeza Špegliča)

Iskati dodatne postelje so sladke skrbi rekordnega propedevtičnega letnika

Cerkev na Slovenskem Rok Mihevc

V Šmarju pri Jelšah se letos obeta številčno zelo močna generacija propedevtičnega letnika. V enoletno obdobje, namenjeno razločevanju duhovniškega poklica, je doslej prispelo že 14 oziroma 15 prošenj. Ker postopki pogovorov pri škofih in oddaje prošenj še potekajo, se lahko številka sicer še spremeni, nam je povedal voditelj letnika Franc Zorec in dodal, da tolikšnega vpisa niso pričakovali. »Čeprav smo molili v ta namen, da bi Bog poslal veliko kandidatov. To nas je vse nekoliko presenetilo.«

Od maturantov do že zaposlenih

Kandidati prihajajo različnih starosti, vendar je skupina precej homogena. Večina se za vstop v propedevtični letnik odloči takoj po srednji šoli in maturi. Med njimi pa so tudi fantje, ki so že študirali ali bili zaposleni. Nekateri so, kot pravi Zorec, med študijem skušali utišati občutek poklicanosti, vendar so se po letu ali dveh odločili, da naredijo korak naprej. »Nekateri so rekli, da so skušali nekako utišati ta Božji glas, ampak jih Bog ne pusti pri miru.«

Večje število kandidatov prinaša tudi nekaj praktičnih izzivov. Propedevtični letnik namreč poteka v župnišču v Šmarju pri Jelšah, zato bodo morali za novo generacijo zagotoviti dodatne nastanitvene možnosti. Zorec ob tem pravi, da so se z župnikom že pogovarjali o uporabi dodatnih prostorov. »Vsi bodo imeli svoje mesto in svojo posteljo, bo pa res nekoliko več skupinske dinamike, ko bo treba malo bolj potrpeti drug z drugim in se prilagoditi. Ampak če končno gledamo, je tudi to koristno,« je dejal.

Utrip iz propedevtičnega letnika
Utrip iz propedevtičnega letnika © Janez Kozinc

Za rekordnim vpisom tudi molitev

Na vprašanje, kaj bi lahko bil razlog za tako velik vpis, Zorec nima enoznačnega odgovora. Omenil pa je zanimivo izkušnjo lanske generacije. Lanski propedevti so se namreč odločili, da bodo vsak dan molili rožni venec za svoje naslednike. Sprva so molili za 15 novih kandidatov, pozneje pa so rekli, da Bogu ne bodo postavljali omejitev, da jih lahko pošlje tudi več. »To je dejstvo, oni so molili, pa ne samo oni. Tudi po župnijah po vsej Sloveniji in mnoge redovne skupnosti zelo intenzivno molijo za duhovne poklice. Verjamem, da je to tudi učinek te molitve,« je dejal Zorec.

Leto razločevanja in zorenja

Propedevtični letnik v Šmarju pri Jelšah poteka že osmo leto. Njegov glavni namen ni neposredna odločitev za duhovniški poklic, ampak čas za razločevanje in prepoznavanje lastne poklicanosti. Kandidati v tem letu preverjajo, ali jih Bog res kliče na pot duhovništva, svojo poklicanost lahko utrdijo ali pa ugotovijo, da ta pot vendarle ni zanje. Obenem naj bi se lažje vključili v bogoslovje, študij in nadaljnjo formacijo.

Program je zasnovan na štirih področjih: človeškem, duhovnem, intelektualnem in pastoralnem. Največ pozornosti namenjajo človeškemu in duhovnemu zorenju. Kandidati se tako učijo skrbeti za zdravje, prehrano, gibanje, počitek in delo, pomemben del pa predstavljajo tudi čustveno ravnovesje, osebna odgovornost, oblikovanje vesti ter življenje v skupnosti.

Nekateri so rekli, da so skušali nekako utišati ta Božji glas, ampak jih Bog ne pusti pri miru.

Pomemben del vsakdana je duhovno življenje. Kandidati se udeležujejo svete maše, skupne in osebne molitve, premišljujejo Božjo besedo in molijo rožni venec. Vključene so tudi duhovne vaje in duhovno spremljanje. Vsak teden imajo možnost pogovora z zunanjim sodelavcem oziroma spiritualom.

Na intelektualnem področju spoznavajo Sveto pismo, Katekizem Katoliške cerkve in liturgične knjige, nekaj časa namenijo tudi jeziku in pripravljanju različnih sporočil oziroma referatov.

Pomembna je tudi povezanost z župnijskim občestvom. Kandidati sodelujejo z župnijskimi sodelavci, mladimi in odraslimi, vključujejo se v življenje župnije ter na področje karitativnega dela. Obiskujejo tudi starejše župljane, srečujejo različne goste, med njimi duhovnike in škofe, ter se z njimi pogovarjajo o poklicanosti in poslanstvu.

© Arhiv Janeza Špegliča

Brez pritiska, da bi lahko iskali iskren odgovor

Zorec poudarja, da v tem letu še ne gre za dokončno odločitev za duhovništvo. Prav zato imen kandidatov javno ne objavljajo. Želijo jim omogočiti, da lahko brez zunanjega pritiska in pričakovanj razločujejo svojo pot. »V tem letu gre za razločevanje, prepoznavanje samega sebe in poklicanosti. Zato imen še posebej ne oznanjamo, da bi lahko fantje brez zunanjega pritiska pred Bogom razločevali in naredili tudi odločitev,« pravi.

Za Zorca, ki je vodenje propedevtičnega letnika prevzel lani, je to poslanstvo dragocena izkušnja. Kot pravi, ga nagovarja vera fantov, ki prihajajo v Šmarje pri Jelšah. »Ti fantje nosijo v sebi takšen žar vere in pripravljenosti biti in hoditi za Kristusom. To tudi mene zelo napolnjuje,« je povedal.

Cerkev na Slovenskem

VIDEOTEKA

  • Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv) Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv)

    Star sem 23 let in smrti se ne bojim

    Nedavno je v medijih odmevala zgodba o tem, da želi Mestna občina Maribor v Bresternici poleg skupnostnega centra za demenco zgraditi še hišo hospic. Predlog, ki se ga je razveselil marsikdo, ki ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica